Gail Honeyman – Eleanor Oliphant is completely fine

“There are scars on my heart, just as thick, as disfiguring as those on my face. I know they’re there. I hope some undamaged tissue remains, a patch through which love can come in and flow out. I hope.”

Eleanor Oliphant živi preprosto življenje. Vsak dan gre v službo v enakih oblačilih, je enako kosilo in kupi dve enaki steklenici vodke vsak vikend. Eleanor Eliphant je srečna. Nič ne manjka v njenem skrbno načrtovanem življenju. Razen včasih, ko manjka prav vse ….

Knjiga, polna osamljenosti, a hkrati polna drobnih lepih trenutkov in pozornosti, ki napolnijo življenje. Knjiga, ki nas spomni, da ne smemo soditi ljudi po zunanji podobi – včasih najdemo zdravilno toplino v “nebleščečih” ljudeh, medtem ko so lahko na videz popolni ljudje vse prej kot to.

 

Sarabaj – Tjaši Artnik Knibbe: RANLJIVA

Avtorica se je po izgubi brata, mame in očeta sama odpravila na 850km dolgo romarsko pot. Potovanje ji je predstavljalo prelomnico, ko je iz vloge »otroka« po smrti svojih staršev z vsakim korakom bolj zorela v odraslo osebo. »Pot mi je podarila izjemno priložnost za odpiranje najbolj skritih delov srca in najbolj zamegljenih delov uma. Bolečina se je z vsakim korakom in močno namero, da se osvobodim njenega oklepa, polno izražala na romanju, a me je skozi tunel ranljivosti vračala v mehkobno, sočutno in sočasno milo bitje,« strne svoja spoznanja avtorica.

Utrinki iz knjige  :

Bili so trenutki, ko sem imela vsega dovolj in spraševala dušo, karmo, Boga, ali so, milo rečeno normalni. Ali je res mogoče, da nekomu naložiš najprej tako veliko občutljivost in sposobnost navezanosti in empatije in mu v drugi sapi na hitro vse vzameš?

»Če ti preostane samo še en dih, ga porabi za to, da rečeš hvala.« Pam Brown

Nikar se ne bojte. Bodite glasni, bodite srčni, bodite iskreni. Naj vas ne bo strah. Le ta v resnici uničuje vaše življenje. Bodite pogumni, čas od vas zahteva predvsem avtentičnost, pogum in srce.

Če se vprašamo: »Česa se moram naučiti, da bom to zdržala?«, smo pripravljene, da se razvijemo naprej. V trpljenju smo najprej osamljene, negotove in ranljive. V tem času se naučimo sprejeti, da potrebujemo več pomoči in da potrebujemo druge ljudi. V trpljenju potrebujemo zmožnost, da zaupamo. Moramo zaupati, da imamo v sebi vse moči, da lahko trpljenje obvladamo. Če se upiramo, da bi uporabile te moči v nas, ostanemo žrtve in zavračamo odgovornost na druge. Vztrajamo pri trpljenju in zavračamo zorenje. V naravi vidimo,da umiranje in minevanje vodita v novo nastajanje. To lahko prenesemo tudi na nas. V trpljenju moramo ohraniti upanje, da ga bomo prestale. Moramo verjeti in zaupati, da nas bo pripeljalo k nečemu novemu.

»Ko si že tako daleč, da ne zmoreš niti koraka več, si prehodil ravno polovico razdalje, ki si jo sposoben prehoditi.« Grenlandski pregovor

»Življenje najbolje uporabimo, če ga porabimo za nekaj, kar traja dlje kot življenje samo.« William James

Ne boj se bolečine. Ne boj se odgovornosti. Ne boj se zrelosti. Kar plaši, v resnici osvobaja.

Nisem osamljena, le na poti vase.

Veš, kako zelo dragoceno je, da človeka, ki je bolečini in se zaradi nje počuti umazan in gred, sprejmeš in ga takrat brezpogojno ljubi.

Bolečino je mogoče premostiti le, če ji prisluhnemo. Vse ostale dejavnosti »proti« njej so le kratkotrajno blažilo.

Odvrzi vse, kar je lažno, odvrzi na strahu temelječa opravila, odvrzi vse, kar ni ljubezen, kar je težko, odvrzi vse, kar sodi v preteklost, odvrzi vse, kar ni tvoje, odvrzi vse, kar ni resnično.

Nikar se ne bori z mislijo, kakšen je svet. Uporabi čisto vsak atom energije za dejanja spremembe. Nikar se ne obremenjuj z ljudmi, ki tarnajo in ustvarjajo le oblak negative. Hodi s svojim tempom in jim sveti na poti.

Življenje je lepo, a le če si ga upaš na polno, ranljivo živeti.

Sledi radosti. Odločaj se v stiku z njo. Po svoje je to čustvo najbolj ranljivo in si ga morda zato ne upaš čutiti. Je najbližje duši, a sočasno tako blizu strahu, sramu in krivdi.

»Če hočemo priti ven, moramo iti skozi.« Michael Brown

Spusti misel o preživetju in začni polno živeti.

Čustva postanejo problematična le, če jih ni mogoče izraziti ali prebaviti na zdrav način.

Na srečo ego ne mara bolečine, zato se prav v bolečini lahko ponudi priložnost za osvoboditev.

Ranljivost ne pomeni, da se pustimo raniti od vsega, ampak da jo znamo izbrati, ko je treba in v njej vzdržati, dokler je potrebno. Ranljivost nam ohranja zavest, da smo taki kot drugi. Polni občutljivih mest, polni hrepenenja po sprejetosti, razumevanju, priznanju, lačni objemov in dotikov, ki dajejo varnost in zavetje.

Jojo Moyes: Ob tebi

Vem, kot papiga ponavljam besede, da knjige pravzaprav berejo nas. Odklepajo čustva, rušijo pregrade ter gradijo mostove.

Ob tebi je roman, ki me je ujel nepripravljeno, dotaknil se me je globlje od vsega, kar sem prebrala v zadnjem času. Ljubezen. Prelomnice, ki presekajo življenje na dvoje. Odločitve. Izbire. Ne, knjige nisem prebrala, “pojedla” sem jo v dveh dneh, kljub 560-im stranem. Del zgodbe me je spominjal na fantastični francoski film Prijatelja (obvezno ga dodajte na seznam, če še ga niste pogledali), a njeno sporočilo je poglavje zase.

Majhen nasvet za nežne dušice: preden pričnete prebirati vrstice, se oborožite s paketom robčkov 🙂 .

ob-tebi

Cecelia Ahern: Če bi me videla

“Če ti pade na tla kozarec ali krožnik, se zasliši glasen tresk. Ko se razbije okno, zlomi mizna noga ali pade slika s stene, nastane hrup. Ko pa se ti stre srce, se to zgodi v popolni tišini. Ker je strtje srca tako pomembno, bi človek mislil, da bo to najglasnejši zvok na svetu ali da ga bo spremljal nekakšne slovesen zvok gonga ali cimbal ali donenje zvona. Vendar je neslišno in skoraj si želiš kakšnega zvoka, da bi te zmotil pred bolečino. Če je že kak zvok, je notranji. Kriči, vendar tega ne sliši nihče drug kot ti.”

Ahhh, ko berem tako čudovito spletene stavke izpod peresa Cecelie Ahern, si zaželim, da bi imela tudi jaz sposobnost ustvariti tako popolne vrstice :).

Po napornem decembru je čas za mini oddih. Obvezna terapija za polnjenje baterij so zame knjige, ki sem jih predolgo zapostavljala. Obožujem svetove, prepolne domišljije, ki jih ustvarja Cecelia. Nahranijo otroški del v meni in me odklopijo od vsakdanjosti. Kljub temu, da so začinji z nežnostjo, niso kičasto osladni (limonad pa res ne maram). Po čudovitih romanih Kam si odšla ter Dar, je bil tokrat na vrsti Če bi me videla.

e-bi-me-videla-trda-vezava

Dokumentarni film: Planet ocean

Del filma Planet ocean jemlje dih, saj je poln čudovitih posnetkov življenja pod vodo. Barve, gibanje, vse vidiš tako od blizu, da bi kar stegnil roko in se dotaknil lepote. Drugi del filma prinaša temno plat – povezavo med oceanom in človekom, ki jo človek tako neusmisljeno trga. Planet Zemlja in oceani niso zares naši, so le naš dom. Podobno kot človeško telo, ki se na neki točki zamemarjanja zruši, se tudi naš edini dom lahko zaceli sam le do neke mere.

Ko sem gledala svet pod vodo, kako biva v harmoniji in medsebojni povezanosti, mi je postalo kristalno jasno, da je človek edino bitje, ki ruši harmonijo, a je hkrati edini, ki zmore dojeti njen pomen in nujnost. Ko pomislimo, da smo le en majhen delček tega in je breme na naših ramenih neznatno, razmislimo znova. Razmislimo o tem, kako prispevamo k rušenju in kaj bi od danes naprej lahko naredili bolje. Res je, en sam človek ne more rešiti sveta, lahko pa vsak zase poskrbi, da rani skupni dom tako malo, kot je le mogoče.

Film: We are Marshall (2006)

Moram se pohvaliti (ali pa tudi ne? :)) – v zadnjem času pridno delam kljukice na seznamu “Moram pogledati”. Z bivšo sodelavko sva zapadli v XXL filmsko debato, ki traja že dva dni :), in brskava za filmi, vrednimi ogleda. Moj seznam se daljša, daljša, daljša. Kar je ravno prav, saj je hladnejši del leta, ki že nepotrpežljivo trka na vrata, naravnost idealen za stiskanje pod koco & fantastične filme.

We are Marshall je posnet po resničnih dogodkih. Pretresljivo tragičen začetek raste s počasnimi, a vztrajnimi koraki, dokler ne zraste na pogorišču, polnem pepela, novo upanje.

Film: Freedom writers (2007)

Obožujem resnične zgodbe, polne čustev ter navdiha. Freedom writers je zgodba o ljubezni, sovraštvu, drugačnosti in neskončni moči besede, ki lahko za vedno spremeni naš svet. Fantastičen film s fantastično Hilary Swank v glavni vlogi.

Freedom writers je film, ob katerem sem razmišljala, koliko lažje je moje življenje, ker ne živim v vojnem območju, ker ne rabim vsakodnevno braniti svoje rasne drugačnost, ker sem ženska in se za razliko od mnogih žensk na svetu lahko svobodno odločam o svoji usodi. Ampak kolikokrat se zbudimo s hvaležnostjo v srcih, ker so naše okoliščine tako ugodne za rast? Kolikokrat se pritožujemo nad težo naših bremen, medtem ko bi ljudje po svetu dali vse, samo da bi bili v naših udobnih čevljih?

Film: The great Gatsby (2013)

Kaj naj rečem, Leonardo DiCaprio mi je ponovno dokazal, da je film z njegovim imenom v glavni vlogi še kako vreden ogleda. Kdor zna, zna :).

The great Gatsby je adaptacija slavnega romana F. Scotta Fitzgeralda pod taktirko režiserja spektaklov Moulin Rouge in Avstralija. Kljub temu, da nas popelje nas daleč nazaj, v divja 20. leta prejšnjega stoletja, čas velikega gospodarskega razcveta ZDA, ima pridih današnjega časa.

Henri Charriere: Metulj

Henri Charriere (1906–1970) je postal svetovno slaven prav zaradi Metulja. Bil je francoski obsojenec, ki so ga leta 1931 zaradi umora poslali na prisilno delo v Francosko Gvajano. Obsodili so ga na dosmrtno prisilno delo v krutih zaporih, čeprav je do konca življenja trdil, da ni kriv. Pripoved popisuje njegovih devet poskusov pobega. Čeprav so mnogi dvomili v pristnost pisateljeve izpovedi, je delo postalo kultna knjiga mnogih generacij, njegova zgodba pa je bila po letu 1973, ko so posneli istoimenski film (dodajam na seznam Poglej :)) , še močneje zasidrana kot simbol neustavljivega hrepenenja po prostosti.

Kljub trditvam, da si je večino dogodkov “izposodil” od sojetnikov, je zgodba napeta kot gumica ter polna pretresljivih vrstic. Prikaz zaporniškega življenja me je spomnil na resnično življenje. So ljudje, ki se oklepajo svojega še tako ubogega življenja in ne tvegajo, saj bi lahko izgubili še tisto malo, kar imajo. In so ljudje, ki nikoli ne nehajo sanjati, in tvegajo popolnoma vse za to, kar bi lahko bilo.

Henri Charriere Metulj