Sonček v konzervi :)

Moj današnji poskus “narediti nekaj novega”, je pristal v smeteh. Če bi uporabila besede Thomas Edisona, ki so obarvale včerajšnji zapis, bi lahko rekla, da sem uspešno našla prvi način, ki ne deluje :).

Priznam, ko mi nekaj ne gre od rok in mi kljub trudu ne uspe, sem GRRR volje. Občudujem ljudi, ki neutrudno iščejo nove, boljše načine in vedno znova prehodijo začetne korake na novi poti. In se na točki, kjer večina ljudi že odneha, začnejo šele ogrevati :).

Danes stojim na metuljčkasti stopnički s številko 58. Ker je edini Plan A, za katerega sem imela dovolj časa, neslavno  pristal v smeteh, sem naredila uhančke, prstan in mini darilno vrečko. Barvna kombinacija me spominja na sonček, ki ga imamo te dni tako veliko, da mi je kar žal, da toplih sončnih žarkov ni mogoče konzervirati za mrzle zimske dni :).

Metuljčkomer: 58/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Kam grem?

Poznate občutek, ko vas nevidna sila vleče v smer, ki je razumsko ne znate pojasniti? In ko vas nekdo vpraša, zakaj počnete določeno stvar, ne najdete odgovora?

V preteklih dveh mesecih sem si velikokrat postavila vprašanje, kam sploh pelje ta moja metuljčkasta pot. Nimam jasne slike, kako bi bil videti sanjski cilj te poti in niti približno se mi ne sanja, kako in če sploh vodijo moji koraki do tja. Vprašanj v glavi je ogromno, odgovorov tako zelo malo.

Danes sem ob fotografiranju razmišljala o tem, da so odgovori podobni fokusu. Tisti del življenja, za katerega poznam odgovore, vidim jasno, ostali so zamegljeni v ozadju. Tako blizu so, lahko se jih skoraj dotaknem, pa vendar ne glede na to, kako se trudim razbrati detajle, jih ne vidim.

Moje zaupanje v točno določen namen posameznih točk v življenju ob deževnih dneh šepa kot starec s palico, pa vendar se ne vda :). Je že res, kaj pravijo, upanje umre zadnje. Upanje ima na tisoče življenj – tudi ko več ne čutimo bitja njegovega srca, ne pomeni, da ne bomo nikoli več ponovno začutili utripa.

Ko razmišljam o poteh, za katere menim, da sem jih prehodila zaman, ker me niso pripeljale do želenega cilja, se spomnim Thomas Edisona, izumitelja žarnice. Ko ga je nekdo vprašal, kako se počuti, ker je za njim kar 10.000 neuspelih poskusov, je odgovoril, da mu ni spodletelo, ampak je uspešno odkril 10.000 načinov, ki ne delujejo :).

Čeprav sem ob današnjem metuljčku žvečila zgornje besede, sem si rekla, da je zaenkrat dovolj že to, da delam nekaj, kar me veseli. Pa kaj, če ne vem kam grem in ne poznam vseh odgovorov. Morda bo sčasoma slika manj zamegljena :).

Metuljček št. 57 je mini knjigica za vzorčke, rumen list je že imel svojo zabavo s črnim flomastrom, ostali bodo še malce počakali :).

Metuljčkomer: 57/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Dom za metulje :)

Po skoraj dveh mesecih metuljčkanja in iskanja primerne škatle, imajo metulji končno topel domek, dokler jih nekdo ne posvoji :).

Všeč so mi stvari, kot je tale kovinska škatla, ker jih lahko opremim po svojih željah. Najboljši del je “okno” na pokrovu, skozi katerega lahko vidiš vsebino :). Nameravala sem dodati okrasne kamenčke, a se je žal iztekajoča svetloba tega dne odločila, da bodo fotografije brez njih.

Metuljčkomer: 56/365

Trenutno stanje duha: 🙂

 

Kolo, paket in papirnati uhančki :)

Za mojega rdečega dvokolesnega prijatelja je bil danes velik dan – uradna otvoritev kolesarske sezone, relacija dom-služba. Kljub GRRR vetru (a se samo meni zdi, da gigantski ventilator piha vsako leto še močneje???), je bilo na sončku zelo prijetno.

Na poti domov me je v nabiralniku pričakal paket. A je še sploh lahko kaj lepšega od praznikov pred vrati IN nove matuljčkaste šablone? :). Seveda je bil test prva stvar, ki sem jo naredila ob vstopu v stanovanje. Črni metulji iz debelejšega papirja so postali uhančki. Prebarvala sem jih s svetlečim gel pisalom, mislim, da so tako vsaj malce zaščiteni in odporni na gubice. Sledi test papirnatih uhančkov v praksi :).

Metuljčkomer: 54/365

Trenutno stanje duha: 🙂

 

Brez tega izuma bi morda še vedno nosili hlače na gumo :)

Google je danes ponovno pripravil nekaj zanimivega – ob obisku strani zagledaš zadrgo, ki jo lahko s premikom miške na zgornji del zadrge odpreš :).

Ali ste vedeli, da je današnja naslovna stran je v čast človeku, ki je najbolj znan po razvoju  mehanizma, danes znan pod imenom zadrga. Na današnji dan, leta 1880, se je namreč rodil Gideon Sundbäck, po poklicu električni inženir, mehanizem pa je razvijal med leti 1906 in 1917, ko je bil patentiran pod imenim “Separable Fastener”. Brez tega izuma bi morda danes še vedno nosili hlače na gumo :D.

Ime “zipper” je leta 1923 ustvarilo podjetje, ki je uporabilo mehanizen za njihov novi model gumijastih škornjev, ki so se obuli kar nad čevlje, da si le-ti ostali suhi in čisti. Dodatnih 20 let je bilo potrebnih, da se je ta način zapenjanja uveljavil v modni industriji.

Še ena zanimost za konec – plastična zadrga je inovacija enega izmed najbolj znanih  slovenskih izumiteljev, Petra Florjančiča – med njegove najvidnejše invencije štejejo tudi okvirčki za diapozitive, pršilec na steklenički za parfum, leta 1957 je izumil, ne pa tudi izpopolnil avtomobilski airbag.

Vem, danes bi bil primeren dan za metuljčka z zadrgo, pa vendar sem se odločila za uhančke. Št. 52, tokrat v črni barvi, ki jo zadnje čase precej zapostavljam.

Metuljčkomer: 52/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Pimp my šivalni strojček :)

Pred nekaj tedni sem videla sliko povsem odštekano predelanega šivalnega stroja. Celotno ohišje je bilo prekrito z gumbki različnih barv in oblik. Ko sem danes čisto po naključju (ali je res bilo naključje? :)) naletela na čudovite reliefne nalepke metuljev, primernih za gladke površine, se mi je v trenutku utrnila ideja, da bi tudi jaz opremila svoja šivalna stroja – z metulji. Od sedaj naprej bom šivala v zelo prijetni in pisani družbi :D.

Metuljčkomer: 51/365

Trenutno stanje duha: Sprašujem se, koliko površin v mojem domeku bo po enem letu še brez metuljev 🙂

50 kljukic :)

Sivina današnjega dne je bila vse prej kot prijazna do fotografiranja in začuda sem  fotografije spravila v meni všečno obliko.

Odkar sem odkrila žico za nakit, sem imela v glavi sliko metulja iz žice in pisanih perlic. V preteklih mesecih sem ga skušala izdelati večkrat, vsakič dodala popravke in izboljšave. Danes sem porabila zaloge potrpljenja skoraj do zadnje kapljice, a mi je končno uspelo narediti dovolj dodelanega, da ga upam javno pokazati :).

Čeprav nosi tale metuljček čisto pravo Abrahamovo št. 50, si želim, da je tole šele začetek nove poti, pred katero je še veeeliko lepih let :D.

Metuljčkomer: 50/365

Trenutno stanje duha: Pizza & movie day 😛 🙂

Košček veselja in lepote :)

Priznam, pozitivni odzivi in komentarji na moje ustvarjanje mi napolnijo del notranje baterije, ki se na noben drugi način ne more napolniti. Seveda je z izdelovanjem povezano kristalno čisto veselje, pa vendar – če sreče ne morem deliti, se skrči na veliko manjši kos. Pri celotnem ustvarjalnem procesu je MMM tisti del, ko vidim v očeh nekoga otroško navdušenje in to, da se počuti z unikatnim dodatkom tudi sam bolj poseben in unikaten :).

Nekaj vem zagotovo. Idej za metulje mi v 365-ih dneh ne bo zmanjkalo. Pa vendar čutim, da želim delček lepote oddati naprej. Ko se ob dnevih, preživetih v čustveni dolini,  sprašujem, če je sploh pomembno, se kot po čudežu pojavi dodatna vzpodbuda. Prijazna misel, ali pa nepričakovano sporočilo nekoga, ki ga sploh ne poznam, da spremlja moj projekt in drži pesti zame. Vem, ne potrebujem veliko, me poganja ogromen motor v notranjosti – pa vendar, polnilca za eno izmed celic baterije vendarle nimam :). Zato HVALA vsem za vzpodbudne misli. HVALA tudi vsem, ki samo na tiho pridete, pokukate in odidete :).

Metuljčki št. 49 so uhančki, po barvah so sicer komplet k včerajšnji verižici. Pa kljub vsemu se mi zdi, da je verižica že sama dovolj pisana in bi ji bolj pristajali preprosti uhančki. Popolno kombinacijo za današnje uhančke pa vidim s poletno pisano oblekico :).

Metuljčkomer: 49/365

Trenutno stanje duha: Motanje žičke je bilo otroško zabavno 🙂