Metuljčkomer: 210/365

Za današnji dan sem imela velike načrte – si končno vzeti čas in poiskati čudovite fonte za Corel Draw. Osnovna zbirka, pripeta programu, se mi zdi žalostno pusta in dolgočasna.

Pregledala sem malo morje pisav in nisem našla niti ene, ki bi me navdušila s  svojo obliko in preprosto eleganco. Dih jemajoče pisave 😛 ne rastejo kar na drevesu in lov bo kot kaže trajal dlje od pričakovanega. Tako danes kljub visoko letečim načrtom ostajam pri starih in oguljenih fontih :). Izbrana misel je nadaljevanje včerajšnjega zapisa: bodi najboljša verzija samega sebe. Nihče drug namreč ne zna biti TI bolje od tebe :).

Metuljčkomer: 210/365

Trenutno stanje duha: :)

Trenutek

V mojih super-pametnih možganskih celicah občasno zasveti lučka spoznanja z besedilom, oblečenim v velike črke in kičastim klicajem na koncu. Dan ima le 24 ur, teden ima le 7 dni. Za vse želje ni dovolj časa, ne glede na to, kako skušam raztegniti minute. Čeprav stare in obrabljene želje neprestano mečem iz koša, se vedno znova se pojavljajo nove. Glasnejše in večje. Lovim vlak, ki vedno znova izginja za ovinkom in ga še samo za las ujamem z pogledom.

Za vse tole “krivim” dejstvo, da na začetnih točkah svojega življenja nisem vedela, po kateri poti želim iti. Tisoče in tisoče ur je steklo skozi časovno pipo, jaz pa jih nisem znala zajeti v svojo posodo. Od tod minus na računu in tek za vlakom :).

Danes sem se za hipec ustavila, da vdihnem ta trenutek. Pozabljam, vedno znova pozabljam, da je vse hitenje povezano le z nečim v meni. Edino, kar zares imam, je ta trenutek. Pravzaprav ni pomembno, na kateri točki lestvice se nahajam. Ni pomembno, katera postaja je pred menoj. Le tukaj in zdaj šteje. Ta vdih, ta sekunda. Ne rabim tekmovati s tempom sveta. Edino tekmovanje, ki imam smisel je to, da se trudim biti v tem trenutku boljša, kot v prejšnjem. Boljša do sebe. Boljša do ljudi, ki so mi pomembni. Bolj pogumna. In vdihniti ta trenutek še globlje od prejšnjega :).

Metuljčkomer: 209/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Start where you are. Use what you have. Do what you can.

Za nekaj dni sem se preselila v svet virtualnega ustvarjanja metuljčkov. Razlog? Moja ustvarjalna sobica je sredi dodajanja novih poličk, generalnega pospravljanja in predalčkanja, videti kot sredi divjega neurja. Ko se nečesa lotim, se temu posvetim od prstkov na nogi do zadnjega laska na glavi – ali če uporabim besede mojega D.:”Ti se ne šališ” :).

Razmišljam o lepih mislih, s kateremi bi opremila stene. Misli za navdih, motivacijo in  drobni opomniki. Eno izmed potencialnih kandidatk sem danes oblekla v vijola barvo in opremila z metulji.

Zelo težko začnem točno tam, kjer se nahajam. S tem, kar imam. Prepogosto  žeim popoln začetek, popolne pogoje. Popolne materiale. Popolne barve. Popolne oblike. Nerodni začetki mi niti najmanj ne dišijo, pa čeprav vem da so edina pot do mojstrstva :). To, da narediš v vsakem trenutku najbolje kar lahko, iz tega kar imaš na voljo, je tudi največ, kar lahko narediš – in hkrati svojemu notranjemu kritiku prelepiš usta s širokim lepilnim trakom :).

Metuljčkomer: 206/365

Trenutno stanje duha: :)

Metuljčkomer: 205/365

Po dolgem času sem listala po starih metuljčkastih zapisih. Pri novejših datumih sem opazila zelo očitno manjše število zapisanih črk. Ja, so trenutki, ko se v nas dogaja toliko novega, za kar se še nismo naučili ujemajočih besednih zvez. Kljub temu globoko v sebi čutimo, da bi lahko neizrečeno zrušilo jez, čeprav iz pipe priteče le kapljica :).

Metuljčkomer: 205/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Učiteljica narava :)

Vrstice v najnovejši knjigi Paula Coelha, enega mojih najljubših avtorjev, so me ponovno spomnile na najboljšo učiteljico – naravo. Kdo bi si mislil, pa vendar je tako – našla sem se v kratki zgodbici o kitajskem bambusu :). Sem sredi obdobja, ko potrebujem izdatne doze zaupanja v prihodnost, in teh besed ne bi mogla najti ob bolj pravem času (ali pa so morda one našle mene?):

“Potem ko smo posadili seme, približno pet let ne bo na spregled ničesar – razen majcenega poganjka. Rastlina se razvija pod zemljo; ima zelo zapleteno koreninsko strukturo, ki se razpreda, nastaja vodoravno in navpično v zemlji. Konec petega leta začne kitajski bambus rasti zelo hitro, dokler ne doseže višine 25 metrov. “

V tem trenutku vidim točko, na kateri se nahajam, iz druge perspektive. Čutim, da sem sredi procesa, ko delam in delam, ampak vidnih rezultatov ni. Ideje rastejo le v moji glavi. Raziskujem. Tale moje velika sestavljanka potrebuje ogromno delov, preden lahko začne rasti nad površjem :).

Metuljčkomer: 187/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Čas za spremembe

Pred časom sem brala čudovito knjigo Otroci so iz nebes, avtorja John Gray-a. V knjigi govori avtor o različnih učnih tipih otrok oz. o tem, kakšna je njihova krivulja učenja. V eno izmed skupin spadajo otroci, katerih učenje spominja na skoke. Sprva jim ne gre in ne gre, na prvi pogled sploh ni videti, da se učijo – pa vendar se čez nekaj časa zgodi skoraj nenaden preskok in vedo to, kar so se dlje časa učili.

Ko sem danes razmišljala o sebi in o spremembah, sem se spomnila “skakalcev” iz zgoraj omenjene knjige. Če bi razdelila ljudi na skupine glede na način vpletanja sprememb v svoja življenja, bi jaz prav zagotovo spadala med skakajoči del populacije :).

Predvsem velja tole za delčke življenja, ki mi več ne ustrezajo in jih tako ali drugače preraščam. Tudi ko povsem jasno čutim, da moram nekaj spremeniti, vztrajam tako dooolgo, dokler ne postane vse skupaj blazno moreče in nevzdržno. Takrat skočim naprej, ogenj me prežene iz napol spečega položaja. Za zunanjega opazovalca se morda vse zdi tako zelo nenadoma in brez razloga. A jaz vem, da se je kozarec v moji notranjosti polnil že dolgo, bilo je le vprašanje časa, kdaj bodo kapljice pričele teči preko roba.

Z mislimi o spremembah sem povezala moje današnje metuljčke. Moram priznati, da sem se zadnje čase kar malce dolgočasila, ujeta v nekakšni metuljčkasti rutini. Danes je bilo povsem drugače, med barvami in raziskovanjem računalniških “lopatk in krampov”, ni bilo prostora za dolgčas. Vem, ogromno znanja mi še manjka, da bom znala slike iz svoje glave spraviti na virtualni papir, pa vendar šteje vsak korak :).

Metuljčkomer: 96/365

Trenutno stanje duha: 🙂 🙂 🙂

Boj se povprečnosti

Med metulje sem pretopila čudovito misel, ki bi jo morala na glas prebrati najmanj nekajkrat dnevno: “Boj se povprečnosti”. Povprečnost vnaša sivino in krade mojemu življenju čudovite odtenke.

Naučila sem se nekaj novih “fint” v Corel Draw-u, sedaj barve delujejo bolj mehko, jupiii :).

Metuljčkomer: 94/365

Trenutno stanje duha: 🙂