Namesto izdelave novega metuljčka je čas za mini analizo celotnega projekta. Ko sem med letom razmišljala o tem trenutku, sem pričakovala, da se bom danes počutila drugače, kot se počutim sedaj. Pričakovala sem bolj “veličasten” občutek, občutek, da sem zaključila nekaj velikega. A vse kar čutim, je le droben prehod. Vem, da se metuljčkasta pot nadaljuje še naprej in bo na nek način ostalo vse popolnoma enako (le bolje – vsaj upam :)).
Vsakodnevne metuljčaste domače naloge so mi prinesle kup notranjih sprememb, o katerih na začetku projekta nisem razmišljala. Še dobro, da se mi polknice na očeh zapirajo in bom temu primerno kratka in jedrnata, sicer bi se utegnila zafilozoforati doglo v noč – in bi si morda kdo izmed bralcev bloga izpahnil čeljust od zehanja :D.
Prvič. Čeprav je to šele začetek poti, vem, da sem naredita korake v pravi smeri – proti temu, kar sem JAZ.
Drugič. Bolj sem se naučila živeti v trenutku. Se manj obremenjevati z jutrišnjim dnem in se osredotočiti samo na en dan. Leto dni mine kot bi pihnil. Vsak dan je dragocen. Ne želim da minevajo brez pomena. Želim jih do roba zapolniti s sanjami in vsem, kar polni moje srce.
Tretjič. Velikokrat sem samo zaradi tega projekta zapustila cono udobja in naredila korak več, kot bi bilo tisti dan potrebno. Širjenje cone udobja je postalo vsaj malce bolj samoumevno zame, kot prej :). Ravno zaradi tega sem se odločila, da začnem z novim celoletnim projektom, tako da: “Stay tuned” :D.
Četrtič. Našla dolgo iskano rdečo nit svojega usvarjanja. Metuljčki so povezali različna področja mojega ustvarjanja (šivanje, nakit, papirčkanje, …) v celoto. Prej nisem imela ustvarjalne zgodbe, sedaj jo imam :).
Petič. ZELO izboljšala svoje fotografije. Kar se mi zdelo na začetku super, se mi zdaj zdi obupno slabo. To bi lahko rekla tudi za kopico izdelkov, ki so se mi zdeli blazno lepi, pa se mi sedaj zdijo pusto navadni :).
Za konec še nekaj mojih najljubših utrinkov iz projekta 🙂
Metuljčkomer: 365/365
Trenutno stanje duha: 🙂