Kategorija: Bonbončki za sladkosnede možganske celice

V tem delu miniaturnega tečaja sledi pregled najpogostejših slogovnih in podobnih slabosti: okornosti, srednji spol, števila inkopičenje rodilnikov.

NESKLADENJSKA RABA PIKE

 

1. Neskladenjsko piko pišemo:

• za okrajšavami posameznih besed: t. i. (tako imenovani), ipd. (in podobno), tj. (to je), mag. (magister)
  Brez pike pišemo kratice za simbole, npr. za mere, uteži, denar, kemične spojine.

• za številkami, kadar zaznamujejo vrstilne števnike:
  15. 9. 2003, 90. leta prejšnjega stoletja, Karel V. …

Kako zapisujemo, ob kateri uri?
Ob 8.00, 8.15, 8h, ob 8. uri zjutraj.

• med deli številk, da ločijo enote različnih stopenj ali kot znak za množenje:
  132.384 (pri ločevanju večjih števil lahko uporabimo namesto pike presledek)
  8 . 4 = 32 (med posameznimi računskimi znaki je vedno presledek).

2. Pike ne pišemo za glavnim števnikom  
Pri 60 letih je bil še krepak, ampak 60. leta 20. stoletja
V členih 8–12 Direktive Sveta Evropskih skupnosti ni sprememb, ampak v 5.–10. členu je nekaj novosti.

3. Veliko je napak, kadar naj bi se srečali na koncu povedi dve piki zaradi okrajšave – npr. pri naštevanju členov, prilog ipd. Pika okrajšave zadostuje tudi za končno ločilo.

4. Piko pišemo med deli enot v desetični klasifikaciji UDK in med oznakami posameznih strokovnih besedil (8.9.11.1). Te pike in druga znamenja pišemo stično.  

 

 

NAJPOGOSTEJŠE SLOGOVNE IN PODOBNE SLABOSTI

1. OKORNOSTI

Ne gre vedno za napake, kot jih razumemo v slovničnem in pravopisnem smislu. Precej je neprimernih, nerodnih, okornih, lesenih, pomensko neustreznih in podobnih besed ali besednih zvez, ki so nekakšen »železni repertoar« tovrstnega pisanja. Pri vsakdanjem sporazumevanju jih redko uporabljamo, v dopisih pa so taki izrazi dobili prizvok pomembnosti ali posebnosti. Žal učinkujejo ravno obratno, zato se jih raje izogibajmo. Nekaj primerov:

vsled neprijetnih dogodkov	zaradi neprijetnih dogodkov
v izogib zapletom	da bi se izognili zapletom
sprejeti sledeči sklepi	sprejeti naslednji sklepi
tekom sestanka	med sestankom, do konca sestanka
ti problemi nas ne tangirajo	ti problemi nas ne prizadenejo (se nas ne dotikajo, ne tičejo)
v kolikor bomo zadovoljni …	če bomo zadovoljni …
komad (kom)	kos
merodajen	pristojen
potom pošte	po pošti
preko telefona	po telefonu
preko sto naročil	več kot sto naročil
napram drugim	do drugih
napram prejšnjim letom	v primerjavi s prejšnjimi leti
kvaliteta nam odgovarja	kakovost nam ustreza
posluževati se	uporabljati
postopati	ravnati
koristiti kaj	rabiti, izrabiti, uporabiti, izkoristiti kaj (tipično: koristiti storitve)
nuditi	ponujati, imeti
v slučaju reklamacije	ob reklamaciji
z ozirom na	glede na
znižanje artiklov	znižanje cen artiklov
anulirati	razveljaviti
ažurni podatki	pravočasni, sprotni, tekoči podatki
v času dopusta, obiska …	med dopustom, počitnicami, obiskom …
v doglednem času	kmalu
biti na razpolago	biti na voljo
na vas je	od vas je odvisno

Mimogrede, koristno je razlikovati med STORITVAMI in USLUGAMI: prve se plačajo, druge so brezplačne.

To seveda ni vse. Posebno poglavje so tujke, s katerimi imamo kar preveč opraviti. Splošno navodilo pravi, da jih slovenimo, vendar ne na silo oziroma za vsako ceno.

2. SREDNJI SPOL
Ker srednji spol ni naravni spol, se mu radi izognemo in ga nadomestimo z moškim ali (redkeje) z ženskim. V neknjižnem jeziku je to še sprejemljivo, knjižna slovenščina pa tega na dovoljuje. Zato moramo biti posebej pozorni na nekatere besede v določenem sklonu ali številu. Pogosto naletimo na napačno rabo v primerih, kakršna sta naslednja:

* vprašanje, na katerega na vemo odgovora

Tu srednji spol zahteva pravilni zaimek, torej * vprašanje, na katero ne vemo odgovora.

* ima dva stanovanja (pravilno je * dve stanovanji).

3. ŠTEVILA

Če ni eden/ena/eno, jih je več. Praktično vsi svetovni jeziki imajo ednino in množino, slovenščina pa je ohranila dvojino, ki jo marsikdaj nadomestimo z množino. Knjižno to seveda ni, zato moramo biti pozorni. Nekaj primerov:

* pred dvema letoma (in ne pred dvemi leti);

* med letoma 2000 in 2006 (napačno: med leti 2000 in 2006)

* vrsta in število ni pomembno (pravilno je nista pomembna)

Mimogrede povedano: če boste zapisali “pred dvemi leti”, vas bo že črkovalnik s svojo rdečo vijugo opozoril na nesprejemljivost oblike.

4. KOPIČENJE RODILNIKOV

To je pogost pojav v strokovnih in uradovalnih besedilih. Zaradi prevelikega števila rodilnikov je zmanjšana razumljivost teksta oziroma teže razberemo bistvo. Takšen niz je treba prekiniti s kakšnim predlogom oziroma spremeniti sklon. Primer:

Zaradi izogibanja vprašanja problema nadaljevanja pogajanj partnerjev koalicije niso našli rešitve.

Poleg kopičenja rodilnikov imamo vmes še formalno napako, saj je v takšni povezavi pravilno “izogibati se vprašanju” (torej dajalnik in ne rodilnik). Bralce vabim, da poskusijo popraviti ta stavek!
Trenutno stanje duha: Držim pesti za december 🙂

TRIPIČJE

Tri pike oziroma tripičje (…) je končno ali nekončno ločilo in se rabijo kot znamenje izpusta, vrinjenega stavka ali spremembe skladenjskega naklona.

Ločimo enodelno in dvodelno tripičje.

Enodelno tripičje zaznamuje:

• nedokončano besedo, misel: Če se ne vrneš, bom …
• premor: Pesem je bila … odlična!
• spremembo skladenjskega naklona: Zopet si me prevaral … le kako naj ti zaupam.

Enodelno tripičje je lahko stično ali nestično (pred in za tripičjem je presledek) ločilo:

• nestično ločilo, kadar zaznamuje nedokončano misel ali spremembo skladenjskega naklona (Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti …),
• stično ločilo, kadar zaznamuje nedokončano besedo (Razjezil sem se nad Andrej…).

 

Dvodelno tripičje je nestično ločilo, ki izraža:

• vrinjeni stavek: Zbolel je za gripo … zboli vsako jesen …, zato je obiskal zdravnika. ali
• okrajšavo v navedku: V poglavju Gospodarno ravnanje z odpadki /…/ je več protislovij.

VEZAJ –  (označujemo ga s kratko črtico)

1. Stični vezaj pišemo:

• namesto besede in med zloženimi deli besedila:  
  slovensko-angleški slovar; vzgojno-izobraževalni; Ekonomsko-socialni odbor; gospodarsko-ekološki
• med podrednimi zloženkami:  
  30-letnica; 3-odstotna inflacija; 12-krat; TV-novela
• v strokovnem pisanju na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljanke:  
  dvo- in tristopenjski študij; višje- in visokošolska izobrazba
• med kratičnim imenom, pisanim z velikimi črkami, in končnico, pisano z malimi:  
  SURS-a (ali Sursa); EU-ja
• za naveznim členkom le pred kazalnim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom: 
  le-ta; le-sem; le-tu

2. Nestični vezaj pišemo:

• med deloma dvojnega imena, ko se obe imeni pregibljeta, ker gre za dva dela kraja, npr.:
  Šmarje – Sap (Šmarja in Sapa)
• med osebnim imenom in vzdevkom ali med prvotnim in privzetim priimkom:
  Josip Murn – Aleksandrov; Marta Kocjan – Barle
• nestični vezaj se pri priimkih v novejšem času opušča

POMIŠLJAJ –  (označujemo ga z daljšo črtico)

Pomišljaj je lahko enodelni ali dvodelni. Načeloma je nestično ločilo.

1. Enodelni se pogosteje uporablja v leposlovnih besedilih:

• poudarjeno ločuje besedo ali misel stavka:
  Ti meni luč – jaz tebi ključ
• vpeljuje poudarjeno pristavčno pojasnilo že zapisane besede ali besedne zveze:
  Le eno je pomembno – poštenje
• zaznamuje nedokončano misel:
  Molčite, drugače –! (lahko se uporabijo tudi tri pike namesto pomišljaja)
• narekovajni pomišljaj, samo na začetku odstavka, kadar pred njim ni spremnega stavka:   
  –        Kje je? vpraša sosed besno. V omari?

2. Dvodelni pomišljaj loči vrinjeni stavek od drugega dela povedi (običajno je na takih mestih vejica):

• Primer: Delo Ekonomsko-socialnega odbora – enega od več teles Evropske unije – je zelo pomembno pri sprejemanju.

  V strokovnih besedilih se pogosteje uporablja vejica, lahko pa v prvem delu vrinjene povedi nestični pomišljaj, v drugem delu pa vejica.

3. Nestični pomišljaj v matematiki in pri navajanju temperature

• Nestični pomišljaj v matematiki pomeni minus.
• Pri navajanju temperature uporabljamo stični pomišljaj (–8 °C).

Trenutno stanje duha: Uh, kako diši po Mmmaldivih 😛

Teoretično bi lahko pisali svoje zapise brez ločil in jih dodali en kupček na koncu zapisa, pa naj jih vsak bralec vzame, kolikor jih potrebuje. Se mi pa zdi, da bi tako zapisano besedilo prebrali le mazohistnično nagnjeni ljudje, poleg tega bi nas proglasili za nepismenega bebca. Naj nam ločila še kako smrdijo, pa moramo priznati, da imajo svoj namen in nam, branja željnim ljudem, vsaj za 30 let podaljšajo življenje … uh, bolje da neham, ker zvenim kot kak zagrizen slavist, čeprav sem v resnici milje daleč od tega opisa  .

V tem delu španske limonade o pravopisu je na vrsti vejica. Še strokovna definicija, ki vas utegne zazibati v moreč spanec z glavno vlogo stroge učiteljice slovenskega jezika – z napihnjenim obrazom, rdečim od jeze zaradi vašega pestrega izbora slovničnih napak: VEJICA je nekončno ločilo (kar pomeni, da ne paradira na samem koncu povedi) in nam pomaga razčlenjevati poved na posamezne dele oz. ločuje več stavkov v povedi.

V naslednjem delu tega mini hitrega tečaja sledi zabava s tripičjem, vezajem, pomišljajem in morda celo gospo piko.

VEJICO PIŠEMO:

1.) Med enakovrednimi stavčnimi deli – besedami in besednimi zvezami

Mama, teta Marička in soseda Francka so odšle delat v Trst.

2.) V večstavčni povedi : Stavki v povedi so lahko v enakovrednem (Srečal sem prijatelja in sva šla na pijačo.) ali neenakovrednem razmerju (Srečal sem prijatelja, ki ga nisem videl že veliko časa.):

• pred podrednimi vezniki: DA, KO, KER, ČE, KJER, KADAR, KI, ČEPRAV … (saj se spominjate osnovnošolske fraze: Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače)

Rekla sem ti, da si en velik bebec, ki ne zna poslušati, ko kaj govorim.

Vprašal me je, kdo je napisal Sonetni venec, jaz pa sem mu odgovoril, da jaz nisem bil.

Na izlet nismo šli, ker je bilo slabo vreme.

Zelo bom vesela, če boste naredili izpit.

*** POSEBNOSTI:

Tudi če stavka obrnemo, vejica med njima ostane – tako bi se zgoraj napisana poved z zamenjanima stavkoma glasila takole: Čeboste naredili zaključni izpit, bom zelo vesela.

Če sta v stavku 2 veznika skupaj, pišemo vejico samo pred prvim veznikom. Sami veste, da če se ne boste učili, ne boste dobili dobre ocene na testu. Tako kopičenje veznikov ni priporočljivo.

Vejice ne pišemo med deli večbesednega veznika. Medtem ko je bral knjigo, je preteklo veliko časa. Kljub temu da ga ne maram, mu vedno namenim par vljudnih besed.

• pred prirednimi vezniki: TODA, AMPAK, SAJ, ZATO, VENDAR …

V službo sem peljala rally, saj sem bila zelo pozna.

Moj šef vedno teži na veliko, vendar se me njegove besede ne dotaknejo, saj ga raje kar preslišim.

3.) Med vrinjenimi stavki, pristavkom in ostalo povedjo

France Prešeren, naš največji slovenski pesnik, je bil zaljubljen v Julijo.

Ker je bil lanski dopust, ki sem ga načrtoval že zelo dolgo, popolna polomija, bom letos kar doma.

4.) Med pastavkom, polstavkom in preostalo povedjo

Živijo, kako si kaj? Ojla, Tina, ne hiti tako naprej. Da, naslednji teden pišemo test. Stala sem tam, vsa nesrečna in žalostna, in pride mimo en težak. 

5.) Med navedbo kraja in datuma: V Novi Gorici, dne 12. 3. 2007

Kdaj pišemo vejico pred veznikom in?

• pri vrinjenih stavkih, ko se nadaljevanje nanaša na del pred vrinjenim stavkom: Vzel je list papirja, ki je bil precej zmečkan, in svinčnik.
• pri pojasnjevanju s frazo in sicer oz. in to: Vzel je list papirja, in to velik.

Kdaj pišemo vejico pred veznikom bodisi?

Veznik bodisi ima v slovenščini dva pomena:

• dvodelni priredni veznik bodisi — bodisi (v pomeni ali — ali): Prišel bo bodisi danes bodisi jutri. V tem primeru pred bodisi ni vejice (izjema je seveda, če je vmes kakšen vrinjen stavek: Prišel bo bodisi danes, ko sije sonce, bodisi jutri, ko bo dež.).

• podredni veznik (redko; v pomenu čeprav, če): Njegove opombe, bodisi še tako pametne, zavračajo. V tem primeru pred bodisi stoji vejica.

Trenutno stanje duha: Začela sem z učenjem tipkanja z vsemi prsti (na rokah, da ne bo pomote :))

Za razliko od angleščine morajo biti v slovenščini imenovalni prilastki desno od jedra. Pravilno je torej: hotel Turist, vitamin C, naslov IP, delec alfa, program Mariner. Pri osebnih imenih in priimkih pa po navadi uporabimo svojilni pridevnik, ki je potem levi ujemalni prilastek, v primerih, ko svojilnega pridevnika ne moremo narediti, pa naredimo desni prilastek s pomočjo rodilnika.

Zgledi: Dopplerjev pojav, Froelichov svišč, Fraktal Ljapunova, vozli Čebišova, praštevilo Germainove. Pri tem se ravnajmo po najpogostejšem zapisu. Druga dopustna možnost je v primerih, ko je imenovalni prilastek posamezna črka ali kratica, pisava s stičnim vezajem: C-vitamin, IP-naslov. V nekaterih primerih je ta oblika edina mogoča: c-mol, D-dur.

ZAPIS OSEBNIH IMEN

V slovenščini mora biti ime vedno pred priimkom. Dopustna izjema so kvečjemu abecedni seznami, kjer pa mora potem biti med priimkom in imenom vejica.

VZDEVKI

Vzdevki so od imena ločeni z nestičnim vezajem. Primer: Karel Destovnik – Kajuh.

DVOJNI PRIIMKI

Med prvotnim in privzetim priimkom se piše nestični vezaj, ki pa se ga lahko tudi opusti. Primer: Melita Pivec – Stele ali Melita Pivec Stele.

POVRATNI SVOJILNI ZAIMEK

Povratni svojilni zaimek (svoj) moramo uporabiti, kadar se svojina nanaša na osebek.

Janez je popravil svojo napako. tako pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil sam, Janez je popravil njegovo napako – pa pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil nekdo drug.

Zaradi svojega dela ga mnogi matematiki imajo za ustanovitelja topologije – pomeni, da ga imajo matematiki (ki so v tem stavku osebek) za utemeljitelja topologije zaradi dela, ki so ga opravili oni, in ne zaradi dela, ki ga je opravil on sam – v tem primeru bi zapisali: Zaradi njegovega dela ga mnogi matematiki imajo za ustanovitelja topologije.

 

Trenutno stanje duha: Hm …

glagol	napačno	pravilno
zadeti	zadanejo	zadenejo
razsvetliti	razsvetljijo	razsvetlijo
izpolnjevati	izpoljnjujejo	izpolnjujejo

VELELNIKI GLAGOLOV NA -ČI

Glagoli na -či, ki imajo v povednem sedanjiku končnico -žem, tvorijo velelnik s končnico -zi in ne -ži: postreči – postrežem – postrezi (in nepostreži).

VARIANTNA PREDLOGA Z/S IN K/H

Za izbiro prave variante je pomembna pisava naslednje besede in ne njena izgovarjava. Pri branju pa izgovarjavo prilagodimo izgovarjavi naslednje besede. Tako pišemo: z Zoisom, kar preberemo [s cójzom]. Pred številkami je treba upoštevati izgovarjavo številke.

·         z / s

Predlog s je pred nezvenečimi nezvočniki. To so: c č f h k p s š t. Najlaže si jih zapomnimo s stavkom “Ta suhi škafec pušča.” Pred vsemi drugimi črkami je predlog z.

·         k / h

Predlog h pišemo pred besedami, ki se začnejo s črkama k in g (h kovaču, h godu). Pred vsemi drugimi črkami je predlog k.

EDEN / EN

Eden je samostalniška oblika števnika en za imenovalnik ednine moškega spola. Kadar števnik uporabljamo pridevniško, je treba uporabiti en (En človek je prišel.), kadar stoji samostojno (kot samostalnik), pa je treba uporabiti eden (Vsi za enega, eden za vse.). V marsikaterih primerih pa je namesto eden bolje uporabiti kar zaimek nekdo: namesto Eden je včeraj prišel. je bolje Nekdo je včeraj prišel. (razen kadar hočemo posebej poudariti število).

 

Trenutno stanje duha: Podopustniško 🙂

POGOSTO ZATIPKANE BESEDE

napačno	pravilno
manjkajoče črke
nadaljni	nadaljnji
življenski	življenjski
avstroogrski	avstro–ogrski
domišlija	domišljija
napačne črke
upliv	vpliv
uplivati	vplivati
odvečne črke
sumnjičav	sumničav
zaželjen	zaželen
vozelj	vozel
knjižnjica	knjižnica
mineralolog	mineralog
kolaboracionalist	kolaboracionist
zamenjane ali manjkajoče črke
metereolog	meteorolog
astreoid	asteroid
manjkajoči presledek
srednjevelik	srednje velik
takoimenovan	tako imenovan

BESEDE, KATERIH PISAVO JE SPREMENIL SLOVENSKI PRAVOPIS 2001

Zadnji Slovenski pravopis 2001 je pri pisavi nekaterih besed dodal črko j. Pri nekaterih sestavljenih prislovih, kjer je SSKJ dopuščal tudi pisavo skupaj, je zdaj predpisal pisanje narazen.

staro (napačno)	novo (pravilno)
olimpiada	olimpijada
amoniak	amonijak
meridian	meridijan
vegetarianec	vegetarijanec
ponavadi	po navadi
odkod	od kod
odkoder	od koder
dozdaj	do zdaj
odzdaj	od zdaj
zazdaj	za zdaj
potihem	po tihem
potiho	po tiho
nanovo	na novo

-LEC / -VEC

Pravilo pravi, da se uporablja končnica -vec v primerih, ki imajo v predzadnjem zlogu črko l. Taki primeri so: volivec in ne volilec (enako velja tudi pri ženskih oblikah: volivka), delavec, sestavljavec,razstavljavec … Druga možnost za končnico -vec so primeri, ko je bila beseda izpeljana iz pridevnika na -v. Taki primeri so: glodavec, zajedavec,grabežljivec, jecljavec …

ZEMLJEPISNA IMENA

napačno	pravilno
Novo Mesto	Novo mesto
Bela Krajina	Bela krajina
Kranjska gora (kraj)	Kranjska Gora
Šmarna Gora (vzpetina)	Šmarna gora

SVOJILNI PRIDEVNIKI IZ SAMOSTALNIKOV MOŠKEGA SPOLA NA -A

Samostalniki moškega spola, ki se končajo na -a, se lahko sklanjajo tako po moškem kot po ženskem vzorcu. Možnosti sta enakovredni, znotraj istega besedila se je treba izogibati mešanju vzorcev. Svojilni pridevniki pa imajo vedno moško končnico -ov/-ev.

napačno	pravilno
Žigin	Žigov
Lukin	Lukov
Obamin	Obamov
Teslin	Teslov
Krležin	Krležev

 
Trenutno stanje duha: Radovedno 🙂