Mesec: julij 2012

Metuljčkomer: 150/365

Opažam, da so moji možgani še vedno delno na dopustu. Čeprav je poletje čas hladnih pijač, mi tu in tam kljub temu zadiši čaj. Posadim vodo na štedilnik in si rečem, da še imam nekaj trenutkov časa, medtem ko čakam, da zavre voda. Čez čas mi začne nekaj smrdeti, kot bi nekdo na veliko pekel in smodil. Čez kakšne pol ure mi začne vonj po malem presedati. Čez dodatne pol ure se spomnim na moj čaj. Jp, voda že zdavnaj izhlapela, čuden vonj pa je bil posledica žganja posode in ne kakšega velikega šnicla. Konec dober, vse dobro. Pa vendar – dokler se moji možgančki ne vrnejo v celoti iz dopusta, jim ne smem nalagati preveč zahtevnih operacij :D.

Seveda so bili danes na sporedu še uhančki za piko na i k včerajšnji majčki/oblekici. Pri fotografiranju sem malce eksperimentirala z različnimi ozadji:

Naredila sem še čestitko, ki sicer ni povezana z metulji, a jo vseeno dodajam za spominček :).

Metuljčkomer: 150/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Metuljčkomer: 149/365

Prvi podopustniški dan sem izkoristila za “stare grehe” in končno zašila daljšo majčko za prijateljico. Super kombinacija za pajkice, bolj pogumne bi jo lahko nosile tudi kot oblekico :).

Aplikacije metuljev so izdelane s pomočjo šablon in folije, ki se enostavno nalika na blago. Nad to fantastično folijo sem se navduševala že tukaj, ampak jo imam sedaj še raje – etui iz tega zapisa je namreč po nekaj mesecih uporabe še vedno skoraj kot nov, sem pričakovala, da bodo bleščice na metuljih odpadle, pa se še vedno trmasto držijo podlage :).

Metuljčkomer: 149/365

Trenutno stanje duha: Baterijice polne 🙂

Home sweet home in podopustniški metuljčkomer :)

Nek poseben čar je v trenutku, ko po dopustovanju prestopim prag znanega. Veselje, ko ponovno z očmi objamem vse, kar imenujem DOM. In tistih nekaj prvih dni se zdi vse tako zelo drugače. Bolj čutim hvaležnost, bolj znam ceniti varno zavetje, ki ga žal vsak človek nima. To, kar tako preradi vzamemo za samo po sebi umevno, so za marsikoga le neuresničene sanje. Pa ne govorim le od stenah in strehi nad glavo, temveč tudi in predvsem o nitkah ljubezni, ki prepredajo fizično omejen prostor, a krati dajejo toliko svobode srcu.

Tokrat sem zraven lepih spominov prinesla še 10 metuljev, toliko se jih je namreč nabralo v času moje odsotnosti na blogu. 8 jih je pristalo na majhnih kamenčkih iz sončne plaže:

Dva sta me spremljala na Njam-njam 😛 dogodivščinah:

Za konec pa še pogled iz začasnega domeka, mmm, čudovito je zaspati in se zbuditi ob zvoku valov :).

Metuljčkomer: 139-148/365

Trenutno stanje duha: Hvaležna za lepe trenutke in vesela, da sem ponovno doma 🙂

Metuljčki, morje in knjige :)

Idealen dopust zame: ljubezen, morje, sonce, knjige. In seveda nekaj slastnega za želodček 😛 :). Še nekaj uric in že se peljeva novim morskim avanturam naproti. Moj cilj je pustiti za seboj čim več stvari in negativnih občutkov. V kovček dodati le tisto najbolj nujno, preostanek prostora pa nameniti kupu knjig in širokim nasmehom :).

Tudi metuljčki gredo z menoj na dopust. Bom skušala vsak dan ustvariti nekaj čim bolj preprostega in dopustniškega iz sestavin, ki bodo na voljo (kar je skoraj nič :)). Objavim, če/ko pridem do interneta. Če ne, bom šopek dopustniških metuljev dodala na blog, ko se vrnem domov.

Za konec še čisto sončni uhančki. Simbolika je za danes ravno pravšnja. Tudi uradno sem naredila zelo pomemben korak in upam da grem proti soncu na tisoč in en način :).

Metuljčkomer: 138/365

Trenutno stanje duha: Še malo 🙂

Just let it go …

Skupina ljudi živi nekje ob mojih petah, nekje daleč, kamor ne želim seči. Za svojimi lažnivnimi maskami se morda zdijo sami sebi blazno pomembni in veliki. Ja, včasih se oglasi v meni gospa Jeza, ker takšni ljudje brez sramu hodijo po drugih ljudeh. Pa vendar vem, ne morem jim nastavili ogledala in jih prisiliti, da se končno vidijo. Misija nemogoče.

Ja, kar težka lekcija je tale. Se upreti nečemu, kar utripa v meni in ne povrniti slabega s slabim. Pa vendar je vedno lažje enostavno odkorakati proč in pustiti za seboj osebe, katerih vrednote je potrebno iskati s povečevalnim steklom. Vedno lažje je biti tukaj, kjer sem. S čvrsto hrbtenico, ponosno dvignjeno glavo in s srcem brez blatnega dna. Vem, na današnjem trgu je vrednost tega smešno majhna, uradno so pomembnejše druge stvari. Denar. Moč. Vem pa tudi, da nisem edini primerek svoje vrste, popolnoma izumrli še nismo :D.

Vsak živi svoje življenje. Vsak se odloča zase. In vsak bo na neki točki moral sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Danes se zavedam dejstva, da sem planet zase in lahko pometam le pred svojim pragom.

Še ena misel za konec –  včasih je trava na sosedovem planetu res bolj zelena. A le takrat, ko mi zanemarjamo skrb za svojo zelenico, on pa ne. Na to so me spomnili tile zeleni uhančki :).

Metuljčkomer: 137/365

Trenutno stanje duha: Utrujeno, ampak želela sem ujeti ta trenutek 🙂

Metuljčkomer: 135/365

Današnji dan si bom zapomnila po izletu v svet metražnih tkanin. Polic toliko, da jim ni videti konca, pa vendar presenetljivo malo stvari popolnoma po mojem – kot kaže precej čudnem okusu :(. Pa vendar našla nekaj pikic za mini toaletke, žal ne v vseh sanjskih barvah, ampak za začetek bo moralo biti dovolj :).

Za lepši konec dneva dodajam metuljčka dne v odtenkih vijolične. Zbirka se počasi, a vztrajno povečuje :).

Metuljčkomer: 135/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Metuljčkomer: 134/365

Današnje jutro, obarvano s temnimi odtenki sive, se je spremenilo v čudovito sončno nedeljo. Sicer malce hladnejšo, kot smo vajeni v zadnjih tednih, pa vendar so svetli odtenki očem veliko bolj prijazni :).

Če bi podeljevala medaljo dnevom v tednu, bi zlata zagotovo pripadala nedelji. Že zaradi tega, ker je to dan za ljubezen, dober film in pico. Ampak danes sem raje izbrala srebrno barvo, pri nakitu mi zlata nekako ni najbolj pri srcu. Všeč mi je občutek, da ostajam na enakem mestu, dokler ne preletim vseh barv, ki so mi pri srcu. Nič več tekanja od enega izdelka do drugega. Morda končno odraščam :D.

Metuljčkomer: 134/365

Trenutno stanje duha: Pizza & movie night 🙂

Metuljčkomer: 133/365

Po nekaj mesecih sem ponovno prebrala vrstice na prvi stopnički metuljčkastega projekta. V tistem trenutku nisem poznala razloga, ki se skriva za tole idejo z metulji. Pa vendar sem imela občutek, da sem naletela na nekaj dragocenega.

Čisto počasi, kot bi lupila čebulo in odstranjevala plast za plastjo, spoznavam odgovor. Poti se križajo, ko smo pripravljeni.  In ne, ne verjamem v naključja :).

Metuljčkomer: 133/365

Trenutno stanje duha: :)

Metuljčkomer: 132/365

Po dolgem času ponovno na vrsti uhančki. Skoraj ne morem verjeti, da še nisem naredila uhanov s prepleteno žičko v tej čudoviti barvi :).

Poleg prepletanja žičke, prepletam v glavi ideje za blog. Kako vnesti še kup področij, ki me veselijo, in hkrati ne narediti zmedeno zmiksanega bloga brez repa in glave? Kako sinhronizirati kreativnost, knjige&film, glasbo, fotografijo, kuhinjo, duhovno rast? Saj na nek način gre pri vseh teh področjih za ustvarjanje nečesa lepega, pa vendar iščem način, kako vse zapakirati v lično celoto :).

Metuljčkomer: 132/365

Trenutno stanje duha: 🙂