Tu in tam imam srečo v nesreči. Srečo zato, ker najdem prav poseben material, ki ga kljub uram in uram brskanja še nisem nikjer videla. Nesrečo zato, ker če ga več ne najdem v trgovinici, kjer sem ga kupila, ga ne najdem nikjer drugje.
Eden izmed teh “srečnih nesrečnežev” so tile modri leseni metulji. Skoraj dve leti je že, odkar sem jih odkrila in kupila v štirih barvnih odtenkih, pa vendar jih kljub vnetemu brskanju ne najdem več. Zato te metulje hranim v “sefu”, ki ga odprem le ob posebnih priložnostih. Roza uhančke sem naredila za Dan št. 26, posvojila jih je punca, ki prav tako kot jaz obožuje roza barvo v vseh mogočih odtenkih.
Morda nekje nekoč odkrijem novo zalogo. Morda takrat več ne bodo tako posebni kot so sedaj. Velikokrat je v življenju tako, da so najbolj posebne stvari tiste, ki jih ne najdeš na vsakem koraku. Stvari (in ljudje), za katere se moraš potruditi z vso svojo potrpežljivosti, si zaslužijo prostor v posebnem sefu znotraj srčka :).
Metuljčkomer: 181/365
Trenutno stanje duha: 🙂