Mesec: september 2012

Metuljčkomer: 211/365

Po nekaj dnevnem premoru sem metuljčkasti projekt ponovno preselila v ustvarjalno sobico. Čeprav sem še vedno sredi pospravljanja, predalčkanja in organizacije materiala, je na mizi že dovolj prostora za nakitkanje 🙂

Ugotovitev tega tedna: moja predstava o tem, kaj je lepo, se je z leti opazno spremenila. Morda je to zgolj posledica dejstva, da se staram in postajam temu primerno starokopitna? :D. Med pospravljanjem sem odkrila pozabljene zaloge umetnega krzna v tigrastem vozrcu (kupljeno za kratek plašček, ki ni dočakal svojega rojstva) in kup blaga z VELIKO bleščicami. Ne bi več, hvala :).

Metuljčkomer: 211/365

Trenutno stanje duha: Pizza & movie night :).

Metuljčkomer: 210/365

Za današnji dan sem imela velike načrte – si končno vzeti čas in poiskati čudovite fonte za Corel Draw. Osnovna zbirka, pripeta programu, se mi zdi žalostno pusta in dolgočasna.

Pregledala sem malo morje pisav in nisem našla niti ene, ki bi me navdušila s  svojo obliko in preprosto eleganco. Dih jemajoče pisave 😛 ne rastejo kar na drevesu in lov bo kot kaže trajal dlje od pričakovanega. Tako danes kljub visoko letečim načrtom ostajam pri starih in oguljenih fontih :). Izbrana misel je nadaljevanje včerajšnjega zapisa: bodi najboljša verzija samega sebe. Nihče drug namreč ne zna biti TI bolje od tebe :).

Metuljčkomer: 210/365

Trenutno stanje duha: :)

Trenutek

V mojih super-pametnih možganskih celicah občasno zasveti lučka spoznanja z besedilom, oblečenim v velike črke in kičastim klicajem na koncu. Dan ima le 24 ur, teden ima le 7 dni. Za vse želje ni dovolj časa, ne glede na to, kako skušam raztegniti minute. Čeprav stare in obrabljene želje neprestano mečem iz koša, se vedno znova se pojavljajo nove. Glasnejše in večje. Lovim vlak, ki vedno znova izginja za ovinkom in ga še samo za las ujamem z pogledom.

Za vse tole “krivim” dejstvo, da na začetnih točkah svojega življenja nisem vedela, po kateri poti želim iti. Tisoče in tisoče ur je steklo skozi časovno pipo, jaz pa jih nisem znala zajeti v svojo posodo. Od tod minus na računu in tek za vlakom :).

Danes sem se za hipec ustavila, da vdihnem ta trenutek. Pozabljam, vedno znova pozabljam, da je vse hitenje povezano le z nečim v meni. Edino, kar zares imam, je ta trenutek. Pravzaprav ni pomembno, na kateri točki lestvice se nahajam. Ni pomembno, katera postaja je pred menoj. Le tukaj in zdaj šteje. Ta vdih, ta sekunda. Ne rabim tekmovati s tempom sveta. Edino tekmovanje, ki imam smisel je to, da se trudim biti v tem trenutku boljša, kot v prejšnjem. Boljša do sebe. Boljša do ljudi, ki so mi pomembni. Bolj pogumna. In vdihniti ta trenutek še globlje od prejšnjega :).

Metuljčkomer: 209/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Metuljčkomer: 208/365

Še eno čudovito misel Alberta Einsteina sem izbrskala iz zakladnice. Da ne bo misel bledela le na blogu, sem naredila tokrat drugačno obliko, primerno za knjižno kazalo (samo še printanje na karton in škarjice :)). Obožujem knjige, metulje prav tako – in tole je unija dveh draguljčkov :).

Metuljčkomer: 208/365

Trenutno stanje duha: :)

Imagine …

Všeč mi je popolnoma navdušena in prevzeta verzija mene same. Takrat se počutim tako zelo živo, kot da vsaka celica živahno poskakuje in se kot ping pong žogica odbija od kože nazaj v prvotni položaj. Najbolj fantastičen občutek na svetu :).

Težko je pojasniti, navzven je videti vse skoraj enako. Pa vendar delčki, ki sem jih izgubljena držala v roki in za katere se mi je zdelo, da nikamor ne sodijo, dobivajo svoj topel dom. Postajam magnet za to, kar iščem :).

Moje današnje navdušenje je v veliki meri povezano z biografijo Steva Jobsa. Prvih sto strani me je premaknilo v drugi svet. V svet neverjetne domišljije in lahko bi rekla skoraj norega poguma. V svet rušenja navideznih zidov. V svet, v katerem ne moreš verjeti v gola naključja, ker koščki življenja tako skladno narišejo sliko in dobijo smisel. Ena najlepših misli Alberta Einstreina pove v nekaj besedah tako zelo veliko:

Metuljčkomer: 207/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Start where you are. Use what you have. Do what you can.

Za nekaj dni sem se preselila v svet virtualnega ustvarjanja metuljčkov. Razlog? Moja ustvarjalna sobica je sredi dodajanja novih poličk, generalnega pospravljanja in predalčkanja, videti kot sredi divjega neurja. Ko se nečesa lotim, se temu posvetim od prstkov na nogi do zadnjega laska na glavi – ali če uporabim besede mojega D.:”Ti se ne šališ” :).

Razmišljam o lepih mislih, s kateremi bi opremila stene. Misli za navdih, motivacijo in  drobni opomniki. Eno izmed potencialnih kandidatk sem danes oblekla v vijola barvo in opremila z metulji.

Zelo težko začnem točno tam, kjer se nahajam. S tem, kar imam. Prepogosto  žeim popoln začetek, popolne pogoje. Popolne materiale. Popolne barve. Popolne oblike. Nerodni začetki mi niti najmanj ne dišijo, pa čeprav vem da so edina pot do mojstrstva :). To, da narediš v vsakem trenutku najbolje kar lahko, iz tega kar imaš na voljo, je tudi največ, kar lahko narediš – in hkrati svojemu notranjemu kritiku prelepiš usta s širokim lepilnim trakom :).

Metuljčkomer: 206/365

Trenutno stanje duha: :)

Metuljčkomer: 205/365

Po dolgem času sem listala po starih metuljčkastih zapisih. Pri novejših datumih sem opazila zelo očitno manjše število zapisanih črk. Ja, so trenutki, ko se v nas dogaja toliko novega, za kar se še nismo naučili ujemajočih besednih zvez. Kljub temu globoko v sebi čutimo, da bi lahko neizrečeno zrušilo jez, čeprav iz pipe priteče le kapljica :).

Metuljčkomer: 205/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Metuljčkomer: 203/365

Odločitev v domačem štabu je padla: ta vikend je rezerviran za generalno čiščenje domeka. Mogoče imam kakšnega izmed genov veveric, ki v njih prebuja željo po pripravah na hladnejši del leta :).

Seveda nisem pozabila na moj ustvarjalni kotiček. Čeprav je spisek želja vedno predolg za debelino moje denarnice, se je nekaj dobrot vendarle nabralo – med drugim tudi servietki in robčki z motivi metuljev :). Zaenkrat še samo zbiram in razmišljam, kje in kako bi jih lahko uporabila :).

Metuljčkomer: 203/365

Trenutno stanje duha: 🙂