Ko gledam današnjo številko, se v sebi smehljam :). Današnji dan ni povezan le s tako luštno številko, ampak še z nečim drugim.
Dolge mesece je bil tale projekt del mene in nisem razmišjala o številkah. Nisem niti razmišljala o tem, da vsak dan naredim nekaj, česar sicer morda ne bi. Šele odkar se približujem zadnjemu mesecu, sem začela razmišljati o tem, da se približujem koncu poti. Nenavaden občutek je stopiti iz tega vrtiljaka. Zavedam se, da sem zaradi mojih dnevnih nalog vsak dan malce zrasla v sebi. Všeč mi je ta občutek rasti in razvoja, ki ga ne vidiš čez noč, ampak šele ko se ozreš nazaj na začetek poti.
Sredi razmišljanja o tem, da bi rada še naprej vsak dan naredila droben korak naprej, sem si rekla: Zakaj pa ne bi ob koncu tega projekta začela z novim? Saj res, zakaj pa ne :).
V zadnjih dneh sem premetavala v mislih ideje kot lego kocke :). Jih črtala, dodajala, spreminjala, dopolnjevala. A nobena ni ustrezala vsem vsem mojih kriterijem, ob nobeni se ni pojavil “to je to” občutek. Danes pa se mi je sredi “glancanja” kuhinje pojavil nad glavo oblaček z jasno sliko, ki je sprožil v meni mravljinčke od navdušenja. Danes je dan št. 333 in si ga bom zapomnila po tem, da sem dobila jasno sliko o nadaljevanju poti. Zaenkrat naj ostane skrita, jo bom posadila v posodico in videla, kaj bo iz nje zraslo do konca tega projekta :).
Da ne bom prehitevala – še vedno sem pri metuljčkih :).
Metuljčkomer: 333/365
Trenutno stanje duha: Opremljena z nasmeškom 🙂
Metuljčkomer: 334/365
