Mesec: julij 2016

Ne maram razgaljanja. Ne maram občutka ranljivosti. Groza me je stati pred množico ljudi, biti močna, samozavestna, ko bi z vsako celico svojega telesa najraje pobegnila na varno.

Pa vendar – MORAM ostati.

Ker ustvarjanje je razgaljanje. Ustvarjanje nas naredi ranljive. Soočiti se moramo z ljudmi, kljub temu, da se ne želimo izpostavljati.

Lažje se je disociirati, ločiti od svojih izdelkov, postaviti visok zid. Izdelke opisujemo s hladno strokovnostjo dimenzij in barv, a zamolčimo sebe. Kljub temu, da je v jedrih izdelka del naših src, se prepričujemo, da mi nismo naš izdelek. Zakaj? Ponuditi košček sebe in doživeti zavrnitev je najhujša bolečina – in mi se ne želimo razleteti kot nežen porcelan.

Pri vsem tem pozabljamo, da je zid, ki nam nudi zavetje, hkrati največja ovira do uspeha. Ljudje ne kupujejo zgolj izdelkov – kupujejo nas. In kako naj nas kupijo, če ne povemo, kdo smo, zakaj počnemo, kar počnemo?

Sedaj VEM, da moram zliti ustvarjalko Heleno in tisto drugo Heleno, saj v resnici ne obstajata dve. Obstaja samo ena – z izkušnjami, prepričanji, vrednotami, ki so vpletena v vsa področja življenja. Do sedaj sem bila prepričana, da ne morem združevati dveh Helen, saj bi mešala “jabolka in hruške” – ampak kdo ve, mogoče pa v modernem smutiju fantastično pašeta skupaj 🙂 .

Čas za sestavljanje koščkov, raztresenih brez pravega reda, je prispel. Že od daleč sem ga videla, veselo drvečega na kolesu, sedaj me treplja po ramenu 🙂 .

Pred dvema mesecema me je pritegnil razpis za Program razvijanja bodočih podjetnikov. Polna navdušenja sem začutila sem, da potrebujem točno TO. Kljub temu, da sem skušala ostati “kar bo, pač bo” hladna, si nisem mogla lagati – z vsem srcem sem si želela biti med desetimi izbranimi kandidati.

In sedaj sem tukaj, na novem delovnem mestu, dan št. 10 🙂 .

Pisarno delim z devetimi sodelavci, vsak izmed nas bo pod vodstvom mentorjev štiri mesece razvijal svojo poslovno idejo. Moj cilj je popeljati Elenah na višji nivo, ji dovoliti, da odkrije svoje skrite potenciale in zacveti.

Priznam, sprva se mi je zdelo nesmiselno začeti iz ničle. Z načrti in analizami, kot da sem šele na začetku ustvarjalne poti. Namesto tega bi raje nadaljevala, kjer sem ostala. A sedaj spoznavam, kako koristno je iti korak nazaj, razmisliti o ciljih, stopničkah, svojih prednostih in slabostih. Stopila sem iz škatle, v kateri sem predolgo bivala in sedaj se opazujem od daleč. Prepričana sem bila, da se odlično poznam, a v zgolj desetih dneh sem se naučila ogromno novega o sebi. Kaj me poganja, kaj me ustavlja. Kaj potrebujem, kaj je povsem odveč. Kot mi je včeraj eden izmed mentorjev rekel, pa se moram zavedati, da sama spoznanja niso dovolj, če jih ne uporabim za izboljšave.

Vem, da bodo prihajajoči meseci prinesli dragocene izkušnje, ki jih lahko pridobim le na ta način. Veselim se novih spoznanj, novih ljudi in novih Elenah izdelkov 🙂 .

Utrinki preteklih mesecev …

Barve in pike v Novi 🙂