Pa sem le našla način, kako integrirati moje priljubljene Zentanglčke v končni izdelek. Sami zase so sicer zabavni, prav prijetno je vleči črte in se igrati z vzorci, pa vendar sem jih želela nekje koristno uporabiti.
Rumena je kot sonček, ob pogledu na to barvo mi je vedno vsaj malce topleje pri srcu. Če mene vprašate – rumena v kombinaciji s črno enostavno “zažiga” :). Se pozna, da je poletje prikorakalo v naše lepe kraje, še bolj me privlačijo barve, ki so tako žive, da jih je kar težko gledati brez sončnih očal, še dlani bi pri delu potrebovale zaščitni faktor najmanj 15 :).
Metuljčkomer: 115/365
Trenutno stanje duha: 🙂
Sanjam, Metuljčica, ko bom pri tebi za svoj rojstni dan
si naročila verižico z metuljčkom, trenutno še NE morem,
ni denarja.
Nežni metuljčkov pomah, R.
Zavestna Samost,
kdaj pa je tvoj rojstni dan? 🙂
Dan pozneje, kot na mojih blogih napisano.
20. oktobra.
Kaj sem za svojo Dušo si kupovala po letih razveze, ki me je najbolj prizadela?
Eno so knjige z meni ljubo vsebino. Meni knjige najbolj pomagajo, biblioterapija. Pa ne misli, da sem jih prebrala! Samo zbirala sem jih.
Vid mi še edino dobro služi.
Dve leti sem v pokoju, bila sem višja knjižničarka vso delovno dobo na
Ekonomsko-poslovni fakulteti.
Potem sem si vsako leto kupila kakšno angelsko figurico.
Nisem formalno verna, imam pa svojo duhovnost.
In potem sem si kupovala srebrni nakit z minerali, mnogo prstanov, večinoma z jantarjem in kakšno verižico , nazadnje z roževcem.
Zdaj pa nikata sploh ne nosim več.
Sicer pa sem edino večinoma doma.
Z rokami nisem delala nikoli.
Edino z glavo.
Pa še vratno spondilozo imam, obrabo vratnih vretenc.
Pa deviacijo, spremembo hrbtenice v križu.
Pa 40 let bolan želodec.
Pa želodčno kilo iz želodca v požiralnik.
Vse vneto, od čeljustnih sinusov do žolčnika.
Pa sladkorno bolezen.
Krvni sladkor se mi je spet zelo povišal.
Fizičnega dela nisem niti sposobna.
Zato nimam pospravljenega in počiščenega stanovanja.
Jaz bi morala to storiti.
Nobenega ne puščamo v stanovanje.
Bi se zadušili.
Pa še sinovi ne bi dovolili.
Vendar imam vsako minuto kaj početi.
Ne morem biti dolgo na nogah zaradi hrbtenice.
V predelu želodca ne smem imeti skrčeno.
Perilo prati.
Bom fajn posušila…
Kosilo skuhati.
Posodo pomiti.
Malo na računalniku, na svojih blogih sporočila dolgo
pripravljam.
Malo bom gledala TV.
Sončni pozdrav, R.
Uf, to pa je vse prej kot lahko življenje … čutiti toliko bolečine telesa in duše … Vse preveč ljudi se vda, ampak vidim, da se ti boriš naprej – kar je prav, dokler živimo je vsak dan priložnost za rast …
Pri stvareh za dušo pa je tako – toliko jih je, ki jih sploh ne opazimo in odletijo mimo nas. Meni polni baterije pogled na lepe stvari, delo narave ali človeških rok. Sploh ni nujno, da jih imam. Ampak že to, da vidim, koliko posebnih in čudovitih stvari je sposobna narava in človeška duša, je fenomenalno 🙂
Sončni pozdrav,
E.
Veš, Metuljčica, kje že uživam… Četudi grem samo v trgovino ali k mojima staršema oz. k teti, kadar mojih staršev ni doma, opazujem cvetice v vrtovih, seveda vrtnice najbolj, kljub naglušnosti čujem ptičke, opazim čebelice na cvetovih… Če pobiram perilo na balkonu, opazujem sončni zahod…
Lahko noč, Sonce, pozdravljena Luna.
In ko so moji teti prvič cveteli kaktusi, eno vrsto razmnožuje in na desetine te vrste jih je zacvetelo. Nimam fotoaparata, tudi na GSM-u ne in sem ji rekla, kako bi rada vse te cvetice pofotkala.
Telesno imam res cel kup bolezni, toda moja psiha je trdna, ker vase zaupam in verujem in sebe poslušam.
Sončni pozdrav, R.