Ponedeljkova jutra so običajno jutra, ki jih ne pozdravljam s toplim objemom in zaljubljenim nasmeškom. Morda zato, ker mi ta dan v tednu predstavlja konec čudovitega vikenda, ne pa začetek novega in potencialno najlepšega tedna v življenju. Današnje ponedeljkovo jutro je bilo drugačno. Zavedala sem se, da to ni konec, temveč začetna točka nove poti.
Danes zjutraj so me namesto jutranje miselne sivine pozdravile drobne strele, ki so švigale po mojih možganih. Le kaj bi lahko ustvarila danes? In tako sem skozi celotno jutro lovila ideje po svoji glavi. Zmagala je tale – verižica z modrim metuljčkom in steklenimi perlicami. Naredila sem jo zase, v spomin na začetek metuljčkaste poti :).
Hkrati je ta projekt priložnost za nova znanja fotografije in raziskovanje mnogih funkcij, za katere se mi niti ne sanja, čemu služijo :). In pa seveda – za selitev prispevkov in ureditev bloga na novi domeni :).
METULJČKOMER: 2/365
Trenutno stanje duha: Še 363 🙂
Slike si dala o čudovitem metuljčku.
Ganila si me.
Ker je metulj Modri morfej moj osebni živalski simbol.
Pa še nekaj je:
Pred leti sem si kupila broško srebrnega metuljčka
z rdečimi kristali in ravno danes
se je broška v steklenem kozarčku,
ob angelu in slončku iz roževca
še posebej lesketala.
Ti pa ravno ustvarjaš metuljčka…
Zavestna Samost,
tole, kar si napisala, je pa res lepo, hvala, mi je polepšalo jutro.
Ja, jaz pa ustvarjam metuljčka – ne le danes in ne le jutri, ampak metuljča vsak dan vsaj še naslednjih 362 dni … zase in še za koga, ki potrebuje upanje in krila 🙂
Lp