Nek poseben čar je v trenutku, ko po dopustovanju prestopim prag znanega. Veselje, ko ponovno z očmi objamem vse, kar imenujem DOM. In tistih nekaj prvih dni se zdi vse tako zelo drugače. Bolj čutim hvaležnost, bolj znam ceniti varno zavetje, ki ga žal vsak človek nima. To, kar tako preradi vzamemo za samo po sebi umevno, so za marsikoga le neuresničene sanje. Pa ne govorim le od stenah in strehi nad glavo, temveč tudi in predvsem o nitkah ljubezni, ki prepredajo fizično omejen prostor, a krati dajejo toliko svobode srcu.
Tokrat sem zraven lepih spominov prinesla še 10 metuljev, toliko se jih je namreč nabralo v času moje odsotnosti na blogu. 8 jih je pristalo na majhnih kamenčkih iz sončne plaže:
Dva sta me spremljala na Njam-njam 😛 dogodivščinah:
Za konec pa še pogled iz začasnega domeka, mmm, čudovito je zaspati in se zbuditi ob zvoku valov :).
Metuljčkomer: 139-148/365
Trenutno stanje duha: Hvaležna za lepe trenutke in vesela, da sem ponovno doma 🙂