Opažam, da so moji možgani še vedno delno na dopustu. Čeprav je poletje čas hladnih pijač, mi tu in tam kljub temu zadiši čaj. Posadim vodo na štedilnik in si rečem, da še imam nekaj trenutkov časa, medtem ko čakam, da zavre voda. Čez čas mi začne nekaj smrdeti, kot bi nekdo na veliko pekel in smodil. Čez kakšne pol ure mi začne vonj po malem presedati. Čez dodatne pol ure se spomnim na moj čaj. Jp, voda že zdavnaj izhlapela, čuden vonj pa je bil posledica žganja posode in ne kakšega velikega šnicla. Konec dober, vse dobro. Pa vendar – dokler se moji možgančki ne vrnejo v celoti iz dopusta, jim ne smem nalagati preveč zahtevnih operacij :D.
Seveda so bili danes na sporedu še uhančki za piko na i k včerajšnji majčki/oblekici. Pri fotografiranju sem malce eksperimentirala z različnimi ozadji:
Naredila sem še čestitko, ki sicer ni povezana z metulji, a jo vseeno dodajam za spominček :).
Metuljčkomer: 150/365
Trenutno stanje duha: 🙂
Pentljica na čestitki je tudi kot metuljček.
Lepi so tvoji metuljčkasti izdelki.
Sama nikoli nisem bila za take stvari delati.
Zdaj pa še celo ne, ko imam že 27 let obrabljena vratna vretenca.
Nimam nič občutka v rokah ali moči…
Nikoli nisem bila za delo z rokami…
Ja, pa res je kot metuljček 🙂
Do natančnega izdelovanja imam veselje, na marsikaterem drugem področju pa sem “bosa”. A si predstavljaš, kako blazno dolgočasno bi bilo življenje, če bi vse ljudi na svetu zanimale enake stvari. Morda ti nisi za delo z rokami, za delo s srcem pa zagotovo :).