Trenutno je na moji bralni polički knjiga argentinskega avtorja Jorge Bucaya: Ti povem zgodbo. Jorge je mojster pripovedovanja zdravilnih zgodb in eden najbolj priljubljenih in branih psihoterapevtov na svetu. Obožujem zgodbe in v tej knjigi je kup luštnih življenjskih. Ena izmed zgodbic, ki so se me najbolj dotaknile, je zgodba od drvarju. Danes jo želim deliti tudi z vami :).
Drvar je prišel na žago, kjer je želel delati. Plača je bila dobra, delovni pogoji pa še boljši, zato se je trudil, da bi naredil dober vtis. Prvi dan je stopil k delovodji, ta mu je dal sekiro in mu določil območje, kjer naj seka. Moški je navdušeno odšel v gozd sekat drevje. V enem samem dnevu je podrl osemnajst dreves. “Čestitam”, je rekel delovodja, “kar tako naprej.”
Drvarja so delovodjeve besede vzpodbudile. Odločil se je, da bo svoj dosežek naslednji dan še izboljšal, zato je zvečer zgodaj legel. Zjutraj je vstal pred drugimi in odšel v gozd. Kljub vsemu trudu mu ni uspelo posekati več kot petnajst dreves. “Verjetno sem utrujen” si je rekel in legel ob sončnem zahodu.
Ob zori je vstal, odločen, da bo posekal več kot osemnajst dreves. Toda tega dne jih ni posekal niti pol toliko. Naslednji dan jih je posekal sedem, nato pet, zadnji dan pa si je vse popoldne prizadeval podreti komaj drugo drevo. Zaskrbelo ga je, kaj si bo mislil delovodja, zato je odšel k njemu, mu povedal, kaj se mu dogaja, ter mu zagotovil, da se izjemno trudi. Delovodja ga je vprašal: “Kdaj si nazadnje nabrusil sekiro?”. “Nabrusil? Saj nisem imel časa, da bi jo nabrusil, ko pa sem bil tako zaposlen s sekanjem.”
Kadar se naprezamo, ni nikoli dovolj časa, da bi si opomogli in si povrnili vloženo energijo. Počitek, sprememba dejavnosti, ukvarjanje z drugimi stvarmi so način, kako si nabrusimo sekiro. Vztrajanje pri enem in istem delu pa je jalov poskus, da bi človek z voljo nadomestil svojo trenutno sposobnost.
Metuljčkomer: 265/365
Trenutno stanje duha: Do konca projekta še natanko 100 dni in 100 metuljev 🙂