Teoretično bi lahko pisali svoje zapise brez ločil in jih dodali en kupček na koncu zapisa, pa naj jih vsak bralec vzame, kolikor jih potrebuje. Se mi pa zdi, da bi tako zapisano besedilo prebrali le mazohistnično nagnjeni ljudje, poleg tega bi nas proglasili za nepismenega bebca. Naj nam ločila še kako smrdijo, pa moramo priznati, da imajo svoj namen in nam, branja željnim ljudem, vsaj za 30 let podaljšajo življenje … uh, bolje da neham, ker zvenim kot kak zagrizen slavist, čeprav sem v resnici milje daleč od tega opisa .
V tem delu španske limonade o pravopisu je na vrsti vejica. Še strokovna definicija, ki vas utegne zazibati v moreč spanec z glavno vlogo stroge učiteljice slovenskega jezika – z napihnjenim obrazom, rdečim od jeze zaradi vašega pestrega izbora slovničnih napak: VEJICA je nekončno ločilo (kar pomeni, da ne paradira na samem koncu povedi) in nam pomaga razčlenjevati poved na posamezne dele oz. ločuje več stavkov v povedi.
V naslednjem delu tega mini hitrega tečaja sledi zabava s tripičjem, vezajem, pomišljajem in morda celo gospo piko.
VEJICO PIŠEMO:
1.) Med enakovrednimi stavčnimi deli – besedami in besednimi zvezami
Mama, teta Marička in soseda Francka so odšle delat v Trst.
2.) V večstavčni povedi : Stavki v povedi so lahko v enakovrednem (Srečal sem prijatelja in sva šla na pijačo.) ali neenakovrednem razmerju (Srečal sem prijatelja, ki ga nisem videl že veliko časa.):
- pred podrednimi vezniki: DA, KO, KER, ČE, KJER, KADAR, KI, ČEPRAV … (saj se spominjate osnovnošolske fraze: Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače)
Rekla sem ti, da si en velik bebec, ki ne zna poslušati, ko kaj govorim.
Vprašal me je, kdo je napisal Sonetni venec, jaz pa sem mu odgovoril, da jaz nisem bil.
Na izlet nismo šli, ker je bilo slabo vreme.
Zelo bom vesela, če boste naredili izpit.
*** POSEBNOSTI:
Tudi če stavka obrnemo, vejica med njima ostane – tako bi se zgoraj napisana poved z zamenjanima stavkoma glasila takole: Čeboste naredili zaključni izpit, bom zelo vesela.
Če sta v stavku 2 veznika skupaj, pišemo vejico samo pred prvim veznikom. Sami veste, da če se ne boste učili, ne boste dobili dobre ocene na testu. Tako kopičenje veznikov ni priporočljivo.
Vejice ne pišemo med deli večbesednega veznika. Medtem ko je bral knjigo, je preteklo veliko časa. Kljub temu da ga ne maram, mu vedno namenim par vljudnih besed.
- pred prirednimi vezniki: TODA, AMPAK, SAJ, ZATO, VENDAR …
V službo sem peljala rally, saj sem bila zelo pozna.
Moj šef vedno teži na veliko, vendar se me njegove besede ne dotaknejo, saj ga raje kar preslišim.
3.) Med vrinjenimi stavki, pristavkom in ostalo povedjo
France Prešeren, naš največji slovenski pesnik, je bil zaljubljen v Julijo.
Ker je bil lanski dopust, ki sem ga načrtoval že zelo dolgo, popolna polomija, bom letos kar doma.
4.) Med pastavkom, polstavkom in preostalo povedjo
Živijo, kako si kaj? Ojla, Tina, ne hiti tako naprej. Da, naslednji teden pišemo test. Stala sem tam, vsa nesrečna in žalostna, in pride mimo en težak.
5.) Med navedbo kraja in datuma: V Novi Gorici, dne 12. 3. 2007
Kdaj pišemo vejico pred veznikom in?
- pri vrinjenih stavkih, ko se nadaljevanje nanaša na del pred vrinjenim stavkom: Vzel je list papirja, ki je bil precej zmečkan, in svinčnik.
- pri pojasnjevanju s frazo in sicer oz. in to: Vzel je list papirja, in to velik.
Kdaj pišemo vejico pred veznikom bodisi?
Veznik bodisi ima v slovenščini dva pomena:
- dvodelni priredni veznik bodisi — bodisi (v pomeni ali — ali): Prišel bo bodisi danes bodisi jutri. V tem primeru pred bodisi ni vejice (izjema je seveda, če je vmes kakšen vrinjen stavek: Prišel bo bodisi danes, ko sije sonce, bodisi jutri, ko bo dež.).
- podredni veznik (redko; v pomenu čeprav, če): Njegove opombe, bodisi še tako pametne, zavračajo. V tem primeru pred bodisi stoji vejica.
Trenutno stanje duha: Začela sem z učenjem tipkanja z vsemi prsti (na rokah, da ne bo pomote :))