Končno sem “zagrizla” tudi v pospravljanje in organizacijo šiviljskega kotička. Ker ničesar ne delam le na pol, je na sporedu prava pravcata obdukcija sobe, začinjena s kaosom, ki seveda spada zraven. Lahko potrdim resničnost pregovora: “Ne vemo, kaj imamo, dokler … ne pospravimo sobe.” :).
Za domačo nalogo sem naredila še zadnji sprehod med vrsticami knjige O čem goovorim, ko govorim o teku:
Metuljčkomer: 323/365
Trenutno stanje duha: Večer z Dexterjem in pico 🙂