V tem delu miniaturnega tečaja sledi pregled najpogostejših slogovnih in podobnih slabosti: okornosti, srednji spol, števila inkopičenje rodilnikov.
NESKLADENJSKA RABA PIKE
1. Neskladenjsko piko pišemo:
- za okrajšavami posameznih besed: t. i. (tako imenovani), ipd. (in podobno), tj. (to je), mag. (magister)
Brez pike pišemo kratice za simbole, npr. za mere, uteži, denar, kemične spojine.
- za številkami, kadar zaznamujejo vrstilne števnike:
15. 9. 2003, 90. leta prejšnjega stoletja, Karel V. …
Kako zapisujemo, ob kateri uri?
Ob 8.00, 8.15, 8h, ob 8. uri zjutraj.
- med deli številk, da ločijo enote različnih stopenj ali kot znak za množenje:
132.384 (pri ločevanju večjih števil lahko uporabimo namesto pike presledek)
8 . 4 = 32 (med posameznimi računskimi znaki je vedno presledek).
2. Pike ne pišemo za glavnim števnikom
Pri 60 letih je bil še krepak, ampak 60. leta 20. stoletja
V členih 8–12 Direktive Sveta Evropskih skupnosti ni sprememb, ampak v 5.–10. členu je nekaj novosti.
3. Veliko je napak, kadar naj bi se srečali na koncu povedi dve piki zaradi okrajšave – npr. pri naštevanju členov, prilog ipd. Pika okrajšave zadostuje tudi za končno ločilo.
4. Piko pišemo med deli enot v desetični klasifikaciji UDK in med oznakami posameznih strokovnih besedil (8.9.11.1). Te pike in druga znamenja pišemo stično.
NAJPOGOSTEJŠE SLOGOVNE IN PODOBNE SLABOSTI
1. OKORNOSTI
Ne gre vedno za napake, kot jih razumemo v slovničnem in pravopisnem smislu. Precej je neprimernih, nerodnih, okornih, lesenih, pomensko neustreznih in podobnih besed ali besednih zvez, ki so nekakšen »železni repertoar« tovrstnega pisanja. Pri vsakdanjem sporazumevanju jih redko uporabljamo, v dopisih pa so taki izrazi dobili prizvok pomembnosti ali posebnosti. Žal učinkujejo ravno obratno, zato se jih raje izogibajmo. Nekaj primerov:
| vsled neprijetnih dogodkov | zaradi neprijetnih dogodkov |
| v izogib zapletom | da bi se izognili zapletom |
| sprejeti sledeči sklepi | sprejeti naslednji sklepi |
| tekom sestanka | med sestankom, do konca sestanka |
| ti problemi nas ne tangirajo | ti problemi nas ne prizadenejo (se nas ne dotikajo, ne tičejo) |
| v kolikor bomo zadovoljni … | če bomo zadovoljni … |
| komad (kom) | kos |
| merodajen | pristojen |
| potom pošte | po pošti |
| preko telefona | po telefonu |
| preko sto naročil | več kot sto naročil |
| napram drugim | do drugih |
| napram prejšnjim letom | v primerjavi s prejšnjimi leti |
| kvaliteta nam odgovarja | kakovost nam ustreza |
| posluževati se | uporabljati |
| postopati | ravnati |
| koristiti kaj | rabiti, izrabiti, uporabiti, izkoristiti kaj (tipično: koristiti storitve) |
| nuditi | ponujati, imeti |
| v slučaju reklamacije | ob reklamaciji |
| z ozirom na | glede na |
| znižanje artiklov | znižanje cen artiklov |
| anulirati | razveljaviti |
| ažurni podatki | pravočasni, sprotni, tekoči podatki |
| v času dopusta, obiska … | med dopustom, počitnicami, obiskom … |
| v doglednem času | kmalu |
| biti na razpolago | biti na voljo |
| na vas je | od vas je odvisno |
Mimogrede, koristno je razlikovati med STORITVAMI in USLUGAMI: prve se plačajo, druge so brezplačne.
To seveda ni vse. Posebno poglavje so tujke, s katerimi imamo kar preveč opraviti. Splošno navodilo pravi, da jih slovenimo, vendar ne na silo oziroma za vsako ceno.
2. SREDNJI SPOL
Ker srednji spol ni naravni spol, se mu radi izognemo in ga nadomestimo z moškim ali (redkeje) z ženskim. V neknjižnem jeziku je to še sprejemljivo, knjižna slovenščina pa tega na dovoljuje. Zato moramo biti posebej pozorni na nekatere besede v določenem sklonu ali številu. Pogosto naletimo na napačno rabo v primerih, kakršna sta naslednja:
* vprašanje, na katerega na vemo odgovora
Tu srednji spol zahteva pravilni zaimek, torej * vprašanje, na katero ne vemo odgovora.
* ima dva stanovanja (pravilno je * dve stanovanji).
3. ŠTEVILA
Če ni eden/ena/eno, jih je več. Praktično vsi svetovni jeziki imajo ednino in množino, slovenščina pa je ohranila dvojino, ki jo marsikdaj nadomestimo z množino. Knjižno to seveda ni, zato moramo biti pozorni. Nekaj primerov:
* pred dvema letoma (in ne pred dvemi leti);
* med letoma 2000 in 2006 (napačno: med leti 2000 in 2006)
* vrsta in število ni pomembno (pravilno je nista pomembna)
Mimogrede povedano: če boste zapisali “pred dvemi leti”, vas bo že črkovalnik s svojo rdečo vijugo opozoril na nesprejemljivost oblike.
4. KOPIČENJE RODILNIKOV
To je pogost pojav v strokovnih in uradovalnih besedilih. Zaradi prevelikega števila rodilnikov je zmanjšana razumljivost teksta oziroma teže razberemo bistvo. Takšen niz je treba prekiniti s kakšnim predlogom oziroma spremeniti sklon. Primer:
Zaradi izogibanja vprašanja problema nadaljevanja pogajanj partnerjev koalicije niso našli rešitve.
Poleg kopičenja rodilnikov imamo vmes še formalno napako, saj je v takšni povezavi pravilno “izogibati se vprašanju” (torej dajalnik in ne rodilnik). Bralce vabim, da poskusijo popraviti ta stavek!
Trenutno stanje duha: Držim pesti za december 🙂
