Poezija Iz Zaprašenega Arhiva IV.

Tvoj dotik naredi 
iz mojih nog mehko peno.
Odpreš srce
brez trkanja
ali pritiska na zvonec.

V tebi je
nekaj tako čudovitega,
da bi dala svoje življenje
za en sam objem tega dragulja.

Duši pojeta druga drugi
nadzemeljsko arijo.
Najine ustnice so neme.
Ne potrebujeva besed.
Oba veva.
In to je dovolj.

Trenutno stanje duha: Ko se spremenimo, se lahko spremeni tudi že davno napisana pesem 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja