Po lahkotnih vrsticah izpod peresa Sophie Kinsella je bilo prav prijetno prebrati nekaj bolj “resnega”. In to na mah, kot se za knjigožerko, ki je bila predolgo brez knjig na domači knjižni polički, tudi spodobi :).
Smisel konca je roman, s katerim je Barnes (1948), eden najpomembnejših britanskih pisateljev, leta 2011 pobral Bookerjevo nagrado (za najboljši roman v angleščini, avtorjev iz držav Commonwealtha, Irske, Pakistana, Južnoafriške republike). Mene je bolj kot sama zgodba navdušil njegov stil pisanja. Saj veste, ko preberete stavek in so besede povezane med seboj na prav poseben način, ti pa samo nemo občuduješ celoto.
Zanimivo, kako pritegnemo zgodbe, ki se skladajo s vprašanji ter razmišljanji, ki jih pestujemo na točno določeni točki življenja. V zadnjem času veliko razmišljam o vplivu človeka na soljudi, o tem, kako premalo se zavedamo moči naših besed in dejanj. Podobno kot kamen, ki ga vržeš v vodo, razburka gladino in rodi drobne valove, tako naša življenja zaznamujejo svet okrog nas. Morda val zbledi, preden doseže sočloveka, morda je pa dovolj visok, da ga potopi. Preden vržemo kamen v vodo, velja razmisliti o posledicah, ki jih morda ne bomo mogli nikoli popraviti.
Števec prvih korakov: 103/365
