Morda si ob branju srce parajočih zgodb rečete, da se ne dogajajo v vašem svetu. A to je laž, s katero je enostavneje živeti. Zase vem, da moram verjeti v dobro. Moram verjeti, da je svet varen kraj in da je “zlo” nekje daleč, zelo daleč. Sicer bi me hromilo. “Ne beremo mi knjig, knjige berejo nas”. Še za kako resnične so se izkazale te besede ob branju knjige, ki je zamajala moje iluzije.
V najtemnejšem kotu je prvenec Elizabeth Barnes. Mimogrede: Elizabeth dela (oz. sedaj, ko je slavna, morda več ne :)) kot analitičarka v policijski obveščevalni službi. K branju so me pritegnile besede: “Najboljši roman 2011 po izboru Amazona”. Knjiga je brez dvoma najbolj srhljiv roman, kar sem ga prebrala do sedaj. In ne, knjiga ne spada v žanr grozljivk, a že sama misel, da se delčki te sicer izmišljene zgodbe dogajajo povsod po svetu, pretrese do kosti. Travme, posledice travm, kaj vse je zmožen človek preživeti in navsezadnje – kaj je človek zmožen storiti sočloveku. Napeto branje, ob katerem utegnete na trenutke pozabiti dihati.
Ste gledali nanizanko Prijatelji? V enem izmed delov, je Joey rekel, da hrani knjige, ki ga strašijo, v zamrzovalniku. In jaz sem ob branju moje zadnje knjige pomislila, da je to ravno prava knjiga za hrambo pod ničlo :). Sredi branja sem odložila knjigo, ker je bila preveč kruta. Rekla sem si, da je ne morem več brati, kasneje pa spoznala, da je še huje obstati sredi zgodbe in bom mirna šele, ko bom prebrala zaključek.
Čeprav je knjiga vse prej kot zabavno poletno branje, bi jo uvrstila na seznam poučnega čtiva za ženske. Nazorno prikaže stopnjevanje komaj vidnega besednega ter fizičnega nasilja v zvezi do točke neobvladljivosti. Opozorilni znaki, ob katerih marsikatera ženska samo zamahne z roko, so lahko tihi alarm, del večje zgodbe. Hkrati je knjiga prepredena z neverjetno natančnimi opisi doživljanja obsesivno kompulzivne motnje in super za vse, ki vas zanima človeška psiha.
Števec prvih korakov: 106/365
