Lahko prisloniš mrzlo puško
na moje čelo.
Z matematično natančnostjo
lahko medtem prebrskaš oči
in iščeš iskro strahu.
Niti za dolžino temne borovnice
ne bom pobegnila proč. Morda bo za trenutek
misel na svinčeno kroglo,
ki išče pot skozi dolgo cev,
kot strela ožgala možgane –
a pogum,
ki se kotali v meni,
ne bo dovolil vekam,
da bi zatrepetale.
Z matematično natančnostjo
lahko medtem prebrskaš oči
in iščeš iskro strahu.
Niti za dolžino temne borovnice
ne bom pobegnila proč. Morda bo za trenutek
misel na svinčeno kroglo,
ki išče pot skozi dolgo cev,
kot strela ožgala možgane –
a pogum,
ki se kotali v meni,
ne bo dovolil vekam,
da bi zatrepetale.
Misliš,
da me umirjajo puščice spominov,
ker sem bila nekoč že prerešetana
bolj kot drag švicarski sir?
Kako se motiš!
Gladina v meni je mirna
kot napeta struna,
ker nimaš moči od trenutka,
ko sem nehala verjeti,
da obstajaš.
Samo strah si,
ki kot vampir izgine,
kakor hitro ga ujame sončni žarek.
Trenutno stanje duha: Grem na porcijo sončka 🙂