Če ne bi bilo NUJNO, ga tako ali tako še ne bi imela. Kot pri vsem drugem, sem čakala na popolni navdih, ki ga ni in ni bilo od nikoder. Ponovno sem se spomnila besed, katerih resničnost pogosto pozabim: “Navdih je zadnjica na stolu in komolci na mizi”. Kdor le čaka, običajno ne dočaka (razen sonca in dežja, ta dva se zagotovo pojavita, tudi če lenobno poležavamo na kavču :)).
Da skrajšam zgodbo :), logotip sem morala priložiti prijavi na moj prvi ustvarjalni sejem, zato sem morala poiskati vsaj zasilno rešitev. Del mene je seveda po svoji stari navadi zahteval popolnost, ne le približka, drugi del mene je z resnim in podopustniško sproščenim prizvokom pripomnil, da gre le za začasni logotip. Kasneje lahko še vedno izdelam popolnega. Samo brez panike, prosim :).
Naredila sem toliko različnih logotipov, da sem imela računalnika vrh glave, in se na koncu odločila za minimalističnega, s fonti, ki so se mi zdeli najbolj JAZ. Obvezen dodatek: metuljčki :).
