21 dooolgih dni brez virtualnega raja

V zadnjem času na dolgo in široko razmišljam o tem, kako zelo pogrešam notranjo rast ob izzivih ter gibanju izven cone udobja. Slaba stran tega, da sem sama svoj šef, je ta, da sama sebi težko postavim cilje, ki niso previsoki, a hkrati tudi ne postavljeni prenizko (“stretch, but don’t stress”). Določanje omejitev je še ena plat samodiscipline, v kateri ne blestim.

Začela sem razmišljati o novem celoletnem projektu, ki bi me vsak dan premaknil malce dlje. Ampak v enem letu se utegnejo moje želje in cilji tako zelo spremeniti, da bi projekt izgubil svoj namen. 21 dni bo dovolj, sem si rekla. 21 dni ponavljanja naj bi zadostovalo za ustvarjanje novega vzorca v možganih.

Kot prvi izziv sem si zadala 21 dni brez brskanja po spletu, brez Facebook-a, brez bloga 🙁 , brez Pinteresta 🙁 🙁 in seveda brez virtualnih ustvarjalnih klepetov 🙁 🙁 🙁 . Vsakih nekaj dni bom pregledala e-pošto ter opravila najbolj nujna naročila materiala. Ko sem prečesala svoje opcije, sem prišla do zaključka, da moram ta del vendarle pustiti. Si bom pa za te nujne opravke izposodila fantov računalniku, mojega bom pospravila v kot omare. Pa pa.

Za marsikoga bi bilo to mala mal’ca. Zame ne bo, to že sedaj vem. Zame je virtualni svet neskončni vir navdiha, idej, materiala. Skratka – RAJ. Ampak saj veste, v vsaki dobri stvari je nekaj slabega, in tudi v tej je. Velikokrat se ujamem v zanko in ob računalniku izgubim nepotrebno energijo, zapravim svoje najbolj produktivne urice. Po domače povedano “zabluzim” – pojav, ki je najbrž marsikomu med vami še predobro poznan. Bliža se čas sejmov in vso svojo energijo bi rada usmerila v zares pomembne stvari. V ustvarjanje, gibanje ter v iskanje drobnih stvari, ki me napolnijo z veseljem.

Se vam oglasim po “izolaciji”, kdo ve, morda se bo v tem času zgodilo kup blazno zanimivih reči. Morda bom postala neznansko poduhovljena 😀 . Vsekakor bom s to potezo naredila prostor za nove dogodivščine realnega sveta 🙂 .

Vaši komentarji na blogu so v tem času vsekakor dovoljeni in še kako dobrodošli. Mi bodo polepšali dan, ko se vrnem 🙂 .

Za konec pa še posnetek, ki ga želim deliti naprej. Na Norveškem so naredili preizkus, kako se ljudje odzovejo, ko vidijo otroka v stiski. Na avtobusni postaji zmrzuje deček brez bunde, ki ga očitno zebe. Videti sočutje in človečnost v ljudeh … neprecenljivo.

4 odzivi na “21 dooolgih dni brez virtualnega raja

  1. Uh, vsaj če gledam iz mojega stališča, si si zadala težko nalogo. Meni verjetno ne bi uspelo zdržati 21 dni brez interneta. Kakorkoli, upam, da se čim prej vrneš in nam poročaš, kako ti je uspelo, ker te že pogrešamo 😉

Dodaj odgovor za hali Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja