Občasno se postavim pred domačo poličko s knjigami za dušo. Brez posebnega razmišljanja izberem eno med njimi. Jo z zaprtimi očmi obračam med rokama v različne smeri in določim, ali bom začela listati od začetka naprej ali v obratno smer. Listam, dokler ne začutim pod svojimi prsti lista, ob katerem tih glas v meni zašepeta: “Stop”. In čisto na koncu – še vedno z zaprtimi očmi – postavim prst na mesto na listu. Odprem oči in začnem brati na tisti točki. V večini primerov preberem misel, povezano ravno z vprašanji na tisti točki mojega življenja, pa čeprav v trenutku tega na videz naključnega listanja, običajno ne razmišljam o ničemer posebej.
Danes sem se spomnila, da se že kar nekaj časa nisem sprehodila do poličke s knjigami, polnimi modrosti in življenja, in se odločila, da bom to naredila danes sredi bloganja. Na nek način je tole prenos v živo iz prizorišča dogajanja :D.
V mojih rokah je pristala knjiga Štirje dogovori od Don Miguel Ruiza. Morda je misel, ob kateri sem se ustavila, težje razumeti, če je postavljena kar sama zase in ne poznate ozadja knjige. Knjiga govori o štirih dogovorih, ki jih moramo skleniti sami s seboj. Moja izbrana misel je povezana s prvim dogovorom Bodi brezgrajen v besedah (do sebe in do drugih): “Od tega, koliko se ljubite in kako se počutite v svoji koži, sta odvisni odličnost in neoporečnost vaše besede. Kadar ste brezgrajni v besedah, se počutite dobro; takrat ste srečni in spokojni”.
Ja, izjemno težak dogovor je tole. Ne grajati drugih in predvsem ne grajati sebe. To se mi zdi zelo pomembno, ko se želimo naučiti nečesa novega in smo sprva malce okorni in nerodni. Sedaj vem, čemu je bila namenjena tale misel – mojim metuljčkom in želji po učenju novih tehnik :). Danes na sporedu metuljček št. 27 – darilna škatlica za včerajšnje uhančke :).
Metuljčkomer: 27/265
Trenutno stanje duha: V mislih že pri naslednjem 🙂
