Pri nakupu dihalke sva z mojo dragim naivno nasedla opisu, kako blazno-super-dobro je, če ima dihalka ventil za izpust zraka. Ker so pozabili pripisati, da so okvare pogoste (že prvi dan je obema skozi ta velecenjeni ventil začela vdirati voda), sva skoraj bila ob vso podvodno veselje. Uf, kaj vse sta morali prestati najini dihalki. Na koncu sva opustila misijo popravljanja z voskom, topljenjem plastike in sekundnim lepilom – in si jih izposodila. Od zdaj naprej nisem več za slogan: Bronhi – lakše se diše, ampak: izpravna dihalka – lakše se diše :D.
Kupiti plavutke sredi zime je bila misija nemogoče.
Ok, za vse, ki nameravate uporabiti xxx besede pri oceni spodnjih fotografij, naj v svojo obrambo povem, da so tole digitalizirani posnetki slik, ujetih s podvodnim aparatom (še zdaj obžalujem, da nisva pravočasno odkrila ohišja za podvodno slikanje, v katerega lahko daš navaden digitalni aparat). Slike zelo spominjajo na dopust na Hrvaškem izpred kakšnih 20-ih let :).Skupinska podvodna slika je z – upam, da mi oprostite – bolj zadržanim nasmeškom (ker bi sicer konzumirala prevelike količine vode :D).
Počutila sem se kot v ogromnem akvariju (no, jaz sem njihovim prebivalcem prav gotovo zdela riba velikanka :D). Tole je bil še eden izmed trenutkov, ko sem se jasno zavedala, da vsi umetniki tega sveta ne sežejo niti do kolen Naravi. Njene spretnosti s čopičem ne more ujeti niti vrhunski umetnik, niti najmodernejša tehnologija. Biti tam in z vsemi čuti objeti lepoto, je edini način uokvirjanja te pisane mojstrovine.
Ročno izdelana razglednica :).
Ja, počasi bo treba domov :(.
Še zadnji pogled pred odhodom iz najinega začasnega domeka …
Še zadnjič pogledam svetilko, ki mi je tako všeč …
Sporočilo v steklenički čaka na potovanje z valovi :). Kdo ve, kje je zdaj …
Ločiva se od razglednic, ki bodo potovale v Slovenijo po drugi poti kot midva (mimogrede: najina izbira je bila bolj modra, ker so potrebovale do naše ljube državice en mesec :D).
Letalo št. 1 … Male – Dubaj …
Če se vam “zlušta” urice molitve, si lahko v molilni sobi na letališču v Dubaju daste duška :D.
Obris Benetk me prizemlji in spoznam, da bo krog potovanja kmalu sklenjen. V meni je mir, saj vem, da odslej ne bo nič več enako … nekatere meje v glavi so za vedno izginile.
Trenutno stanje duha: A tudi vam tako diši vikend? 🙂
