Vprašanje Za Vprašanjem

Veliko je trenutkov, ko mislim, da vem veliko. Veliko pa je tudi trenutkov, ko se zavem, da pravzaprav ne vem ničesar. Mogoče mislim, da vem. VEM pa ne, če imam prav.

Takšna sem. Sprašujem se, kako se svet vrti. Sprašujem se, kako sem prišla do določene točke. Sprašujem se, kaj je pripeljalo ljudi do njihovih poti. In ja – iščem SMISEL v vsem tem. Nekateri odgovori nam niso dani in bodo vedno zaklenjeni s ključavnico z geslom iz 1000-ih znakov – in tančica se bo razkrila šele ob prehodu v drugo dimenzijo. Ampak del mene mora VERJETI, da ima vse svoj smisel. Kako naj živim z bolečino, brez upanja, da je najtemnejši trenutek ravno tisti pred zoro?

Ja, vem, enostavne formule lahko rešujemo tudi na zelo kompleksen način. Celo pri osnovnošolski formuli se lahko tako zapletemo, da se nam zdi nerešljiva.

Ko se prepustim toku, se jasno zavedam, da se velikokrat lotevamo življenja iz perspektive, ki nam maže očala. Skozi čista očala vidim, da je reševanje enačbe življenja pravzaprav otročje lahko, če je ne rešuješ na matematičen način z možgani, ampak iščeš odgovore s srcem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja