Delitev Sanj

Ena najtežjih lekcij zame je prav gotovo lekcija o delitvi sanj. Lekcija, ki se je še vedno učim. Vsak dan. Včasih iz čiste ničle, kot da še ničesar ne vem……in migriram iz četrtega letnika v prvi razred ali celo vrtec. Zakaj pozabljam nekatere stvari, ki sem jih že nekoč vedela? Zakaj si vedno znova čistim očala, ki so do nerazpoznavnosti blatna?

Nase skušam gledati kot na neodvisen planet. Tudi na soljudi skušam gledati na ta način. Žal pa velikokrat s svojim pilotom ne znamo upravljati, ali pa le-ta sploh ne deluje več, ker so se baterije izpraznile. Domišljamo pa si, da vemo, kakšna je idealna hitrost in os vrtenja planetov okrog nas. Ja, lažje je……si metati pesek v oči……brskati po drugih kleteh……ker tako ne rabimo razmišljat, kako gnili so pravzaprav naši temelji.

Večina ran nastane, ko pričakujemo, da bo nekdo rotacijo svojega planeta prilagodil našemu. Pričakujemo, da bo nekdo delil naše  sanje. In šele v temi se razkrije, da smo se na tej poti za nekaj tisoč milj zgrešili. Takrat se počutimo zavrnjene, majhne, nepomembne. Čutimo, da nekomu ni mar za NAS, za NAŠE želje. Je res, da jih DRUGI zadušijo? Smo res tako majhni, tako nemočni, da ne zmoremo poskrbeti za lasten košček sreče? Ali samo dovolimo, da se naše sanje aklimatizirajo, prilagodijo temperaturi okolice?

Spoznala sem nekoga. Bila sem prepričana, da si sanje deliva. Predvidevanja……da……ker sem si tako zelo želela. Katapultiranje nazaj v realnost pa me je pretrgalo na dvoje nekje globoko. Še danes brazgotina zaskeli. Pa si rečem……tako razumsko……ker srce pač razmišlja bo svoje……rečem si: ne sanja TEBE (!!!!!!!!!!!), pač pa nekoga, zelo podobnega tebi! Ne, nisva se našla v najlepših sanjah. Del mene se je dolgo oklepal nečesa, česar ni bilo, ker sem začutila, da pravljica zares obstaja.

Danes sem se znova ustavila v delovnem zvezku pri tem poglavju……delitev, delitev, delitev…… Korak za korakom pod jasnim nebom sem znova našla pot nazaj……k vsemu temu, kar že vem. Začutila sem, da vsaka pora mojega telesa diha mir……tisti mir, ki ga občutim, ko dovolim sebi in drugim vesoljsko svobodo krmiljenja planeta, čutenja in ustvarjanja lastne realnosti. Obožujem ta občutek, ko VIDIM……da……če bo tisti nekdo delil z mano MOJE sanje, bo to čudovito……dokler pa ne bo……bom v njih čimbolj uživala sama……

Trenutno stanje duha: Kam se je skril sonček? :/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja