Del mene

Nekako ne morem iz svoje roza kože in namesto rdeče niti najdem v svojih izdelkih le roza nit :).

Včasih razmišljam o tem, da ima večina žensk glede barv drugačen okus od mene in bi morda morala usmeriti ustvarjanje v bolj obiskane vode. Hkrati pa vem, da ravno zaradi tega, ker lahko nekaj naredim popolnoma po mojih željah, občutim ob tem veselje. Nerada izdelujem po naročilu, ker ne morem vtkati dela sebe, kar me prikrajša za tisti čudoviti občutek. Čeprav, pssst, tako med nami – mi skoraj vedno uspe najti način, da “stlačim” zraven svojo pikico na i :).

Metuljček št. 48 je verižica s steklenimi perlicami. Počasi se približujem Abrahamu – na srečo zaenkrat le pri metuljih 🙂

Metuljčkomer: 48/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Metulj z zgodbo :)

Moj današnji projekt je etui za zvezek, v katerem hranim ideje. Del zapisov in risb bo zaživel v prihodnosti, nekatere bodo za vedno ostale le na papirju. Ker gre za zame prav posebno stvar, sem želela dodati metulje z zgodbo.

Za metulji se skriva zgodba Laurel Burch (31.12.1945 –13.9.2007), ameriške umetnice, oblikovalke in poslovne ženske. Njena življenjska zgodba se me je dotaknila ravno tako kot so se me dotaknile njene čudovite slike, polne domišljije, strasti in svetlobe. Laurel se je celo življenje borila z zelo težko boleznijo, osteopetrozo, zaradi zapletov je tudi umrla. Gre za redko dedno bolezen, ki jo spremlja nenormalna gostota kosti in krhkost. Njene kosti  so se zlomile že ob najmanjšem pritisku, včasih kar sredi hoje. V enem izmed intervjujev je povedala, da se je njena čeljust zlomila dvakrat, prvič zaradi zehanja, drugič sredi žvečenja hrane.

Kljub temu, da je velik del življenja preživela v hudih bolečinah, imela več kot 100 zlomov, je svojo bolezen opisala kot DAR. Čeprav je bilo njeno telo krhko skoraj kot porcelan, je bila njena notranjost povsem drugačna. A si predstavljate, kakšna notranja moč je potrebna, da lahko človek kljub bolečini najde lepoto in smisel?

Zame, ki obožujem barve, je njena umetnost balzam za dušo. Slike so eksplozija barv, kričijo od pozitivne energije, v njih je nekaj otroško nedolžnega in veselega, hkrati pa odseva nekaj globljega in večnega. Ko gledam njene slike, se ne morem znebiti občutka, da je potrebovala umetnost za ravnovesje v svoji bolečini, za moč v njeni krhkosti.

Laurel je odšla od doma pri 14-ih letih, le z oblačili v papirnati vrečki. Preživljala se je s kuhanjem, čiščenjem in varstom otrok. Njena umetniška pot se je začela pri 20-ih letih, ko je kot mati samohranilka za preživetje izdelovala nakit iz stare kovine, ki jo je našla na odpadu in nato na stari kuhinjski ponvi s kladivom preoblikovala. Nakit je zbudil zanimanje okolice, kasneje je začela tudi slikati. Bila je samouk, dokončala ni niti srednje šole.

Njeni najpogosteje uporabljeni motivi konjev, mačk in metuljev krasijo ogromno različnih izdelkov – od torbic, šalov, nakita, majic, šalčk za kavo in na moje veliko veselje, tudi blaga. Aplikacijo za etui sem izdelala iz MMM koščka blaga z njenim podpisom.

Za konec pa še nekaj njenih misli, ki jih ne bom prevajala, ker bi s tem izgubila del lepote besed:

  • “I refuse to have anything in my life that I can’t turn around into something magical and beautiful. I just refuse.”
  • “Art is a universal language, and through imagery that is understood and recognized by all people everywhere, I believe that we can share the grace of birds in flight, feel the warmth of friendships, explore the exquisite beauty and mysteries of the earth and savor the preciousness of life. When I design and paint, I remember that it is you, my friends and kindred spirits all over the world, who have inspired me to speak in a common language. I wish to express my deepest gratitude for your appreciation of my art and for the opportunity this has provided me to live my life with courage, purpose, and joy. Thank you for all you are and for all we are to each other.”

Metuljčkomer: 47/365

Trenutno stanje duha: 🙂

There’s gotta be more to life

Kazalci na uri nenehno spreminjajo svoj položaj, dnevi pronicajo skozi sito časa, medtem ko delčki mojega življenja, za katere si želim premikov, ostajajo enaki.

Kot naročeno mi je ponovno prekrižala pot misel Paula Coelha: “Eden izmed simptomov, da vaš sanje umirajo je ta, da ste vedno preveč zaposleni”. Jp, kriva. Ne gre le za to, da imam občutek nenehnega hitenja in lova na proste minute – velik delež tega kolača pojedo obveznosti, ki ne prispevajo k takšni ali drugačni rasti in ne polnijo srca z veseljem.

Z leti spoznamo, da življenje ni sestavljeno le iz dišečih rožic in realnost ni vedno takšna, kot bi želeli. Ampak naše sanje so kot vrt. Sonce in voda ga ohranjata pri življenju, vsakodnevne smeti ga po malem ubijajo. Takrat je vse težje ne izgubiti samega sebe, verjeti, zaupati in si dovoliti sanjati. Paulo ima prav, na mojem vrtu sanj je veliko plevela – pa vendar se še vedno branim s vsemi štirimi :).

Zelo posebna oseba mi je pred nekaj dnevi med pogovorom rekla, da sem drugačna tudi zato, ker se ne sprijaznim s povprečjem, ampak želim nekaj VEČ. Morda živim v svojem majhnem nerealnem svetu, morda bom tik pred smrtjo spoznala, da so bili boji in sanje zaman. Pa vendar. Nekaj v meni ne želi sprejeti dejstva, da je to VSE, kar lahko ponudi življenje. Želim si, da se nikoli ne ustalim in sprijaznim z manj. Brez sanj je duša le prazna lupina …

Čutim, da mi ustvarjanje pomaga pri tem. Je sidro, ki me drži na pravem mestu :). Seveda tudi danes nisem pozabila na metulje. Dva sem uspešno pretihotapila na mehko, iz filca izdelano srce. Pri dodajanju oči in ust sem ugotovila, da je primerno pozicijo dokaj težko najti. Kar hitro se zgodi, da srček na koncu škili ali pa je videti rahlo čudaški :D.

Metuljčkomer: 46/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Kaj, kje & kako?

Priznam, aktualne teme, ki polnijo naslove časopisov in televizije, so zame neraziskano področje. Veliko novic izvem z zamudo, ali pa sploh ne. Od časov FB-ja je moja informiranost vglavnem odvisna od virtualnih komentarjev na “vroča dogajanja” :). Po moji teoriji vse resnično potrebne informacije pricurljajo do mene, ostale poniknejo, še preden dosežejo cilj. Zato bi od debate z mano o aktualnem dogajanju mene odnesli le nekaj suhih drobtinic.

Povsem drugačna zgodba je ustvarjanje. O blagu, gumbkih, trakovih, perlicah in vseh možnih dodatkih, bi lahko debatirala ure in ure. Kje, kaj in kako – moja ušesa so vedno v polni pripravljenosti na nove informacije :). Zelo dolgo, predolgo, sem zanemarjala to področje, sedaj pa bi rada nadoknadila za vsa leta nazaj :).

Trenutno je šablona iz spodnjih fotografij edina metuljčkasta šablona za Big Shot-a. Nekaj jih na poti, ampak močno sumim, da bo tale za vedno ostala moja najljubša. Pri tej šabloni mi je všeč to, da hkrati zaokroži rezane robove, kar daje profi videz.

Danes sem izrezala veselo skupinico metuljev, ki bodo krasili čestitke, škatlice, hladilnik in morda še kaj.

Metuljčkomer: 45/365

Trenutno stanje duha: Še in še bi lahko napisala na to temo 🙂

Del celote :)

Izbire, ki jih namesto razumu prepustim občutkom, se skoraj nikoli ne izkažejo za napačne. V tistih redkih primerih pa je to prav zagotovo le zaradi dejstva, da v času odločanja nisem bila v stiku s svojimi resničnimi čustvi.

Za metulja št. 44 se izbrala misli, pri branju katerih sem dobila to-je-TO vibracije. Brez posebnega razmišljanja sem jih zbrala v levo polovičko krila. Ko sem si po končanem delu ogledovala celotno risbo, sem presenečana ugotovila, da so izbrane misli pravzaprav del celote in jih je mogoče prebrati kot eno samo misel :).

Metuljčkomer: 44/365

Trenutno stanje duha: Tako zaspano, da že vse vidim v pižamah 🙂

Plan B

Zelo redko se mi zgodi, da izdelek, v katerega vložim več kot celo uro, proglasim za popolnoma neuporabnega. Običajno so vse napake rešljive z manjšo ali večjo mero iznajdljivosti. Danes sem risala metulja in tik pred koncem po sliki razmazala črnilo, ki se še ni popolnoma posušilo.

Dnevna svetloba, še ravno dovolj primerna za fotografiranje, je odštevala svoje zadnje minute. Časa za ponovno sliko ni bilo dovolj. Plan B. Nekaj, kar lahko naredim v veeeliko krajšem času. Uhančki. Konec dober, vse dobro :).

Metuljčkomer: 43/365

Trenutno stanje duha: Pizza & movie time 😀

 

Skoraj popolna sobota

Sestavine za popolno soboto: kot gumica napeta knjiga, nekaj uric za ustvarjanje, super film in seveda – dobra hrana. Današnji dan je bil vsaj za nekaj odtenkov drugačen od popolne sobote. Razen MMM kosila sem preostale sestavine zamenjala za krpo in čiščenje. No, ko takole pomislim, sem dan vendarle preživela ustvarjalno. Narisala sem svežo sliko doma in ob koncu dneva se zdijo tudi moje misli spolirane in manj prašne :). Lepo je imeti DOM. 🙂

Štejem, štejem. Dan št. 42. Bronz obeskom metuljem sem dodala barve – z lepljenjem pisanih steklenih kamenčkov.

Metuljčkomer: 42/365

Trenutno stanje duha: Sveže 🙂

Vprašanja, pike in črte

Število vprašanj v moji glavi večinoma krepko presega količino odgovorov. Določenih pik na časovnici svojega življenja nikakor ne znam povezati v celoto. Takrat se skušam vsaj za tanko nitko prijeti “včasih nam ni dano razumeti” besed. Skušam zaupati, da se nič ne zgodi brez razloga. Morda nekega dne povežem pike in bo slika dobila jasno obliko. Se spomnite otroških povezav s številkami? Na papirju so bile le pikice s številkami, šele potovanje svinčnika med ustreznimi pikami, je razkrilo skrivnostno sliko. Kdo ve, morda tudi pike mojih metuljev rišejo :).

Metuljčkomer kaže 41/365. V skupino dodajam še eno mini škatlico, tokrat prevladujejo črte. Črtasti karton z dodatkom bleščic je iz čudovite zbirke, ki jo sicer hranim za čase “vrhunskih idej”, ampak včasih se je potrebno malce razvajati :).

Metuljčkomer: 41/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Otroško veselje :)

Ko grem domov iz službe, so zadnji koraki pred domom vedno malce hitrejši  in daljši. Hitim proti nabiralniku kot neučakan otrok proti božični smrekici in s pričakovanjem obrnem ključ. Ne glede na to, kako slab ali težek dan je za mano, paket z ustvarjalnim materialom mi vedno nariše nasmeh na usta. Igračke za otroka, ki od veselja divje poskakuje v mojem srcu :). Čudovit, neponovljiv občutek, za opis katerega bi potrebovala kilometre besed :).

Metuljček št. 40 so ponovno uhančki, narejenih iz popolnoma svežih shell perl, ki so danes čakale name v poštnem nabiralniku :).

Metuljčkomer: 40/365

Trenutno stanje duha: 🙂

 

100% dopust

Dvignite roko vsi, ki razen tistih nekaj dni za morje v poletnem času, izkoristite letni dopust za vse, kar ni v sorodu s počitkom in lenarjenjem. Ne vem za vas, ampak moja roka je visoko v zraku. Po praznikih sem si privoščila še dva dni dopusta. Kot običajno lahko rečem ob izteku le-tega, da NUJNO potrebujem novega, po možnosti 100% pravega :).

Metuljček št. 39 so uhančki. Podobne sem naredila za domačo nalogo pred mesecem dni, tokrat sem izbrala drugo barvo in drugačno osnovo za ušesa. Za popestritev fotošutinga sem si izposodila modrega metuljčka, ki je priletel v kuverti iz Avstralije :).

Metuljčkomer: 39/365

Trenutno stanje duha: Morje, sonce, mmm 🙂