Čeprav sem srečno prispela do okrogle stote kljukice metuljčkastega projekta, je moje današnje razmišljanje bolj povezano s vprašanjem ZAKAJ, kot pa s KOLIKO. Misel, na katero sem po naključju naletela med brskanje po netu, je zame še kako zelo resnična:
Ja. Občutek, ko ustvarim nekaj čudovitega, je nepopisno lep in poseben. Priznam, zaenkrat še nimam dovolj znanja in idej za izdelke, ki bi mi jemali sapo – je pa to vsekakor eden izmed mojih največjih želja :). Ampak tisto, kar naredi popolno sliko, je otroško veselje v očeh nekoga, ki ga osrečim z določenim izdelkom. Brez tega enostavno manjka pikica na i. Priznam, do tega kar ustvarim, imam malce čuden odnos zaščitniške narave, kot da gre za drobne žive stvari, za katere želim, da jim je v novem domu lepo in z njimi ravnajo lepo in spoštljivo. Jp, sem pač čudna :D.
Brskala sem med starimi slikicami metuljčastega projekta in razmišljala o tem, kateri metuljček bi bil primeren za okroglo stoto dogodivščino. Kateri bi lahko pričaral otroško veselje v očeh nekoga med vami, ki zvesto spremljate moj blog? Rdeči uhančki iz steklenih brušenih perlic (izdelani za dan št. 8) so bili videti najbolj navdušeni nad tem, da odletijo k novi lastnici :).
Večkrat se sprašujem o bralcih mojega bloga. Tu in tam dobim kakšen komentar ali sporočilce, ki vsaj malce odgrne to skrivnostno zaveso. Večina med vami pa pokuka in tiho odide, morda vas danes preženem iz te luknje :D.
Vem, tudi jaz ne maram pravil, zato bom sledeče vrstice poimenovala smernice :). V komentar zapiši karkoli na tematiko metuljčkastega projekta. Morda kaj ti je bilo med vsemi izdelki najbolj všeč ali kako bi te osrečili tile rdeči metuljčkasti uhančki? Impress me, nič šparat :D. Med najbolj všečnimi (časa imate do jutri zvečer) bom izbrala nekoga, kamor bodo odleteli tile uhančki.
Metuljčkomer: 100/365
Trenutno stanje duha: 😀