Metuljčkomer: 319/365

Po dolgem času sem zašila nekaj zase. Pozimi so puliji nepogrešljivi del moje garderobe. Tokrat sem izbrala klasično črno barvo, za pikico na i sem dodala dve aplikaciji, izdelani iz blaga Laurel Burch. Sedaj se bom ponavljala kot papiga – v njene metulje in čudovite barve sem zaljubljena do ušes :D.

Spodnji rob pulija se mi je zdel idealno mesto za metulje, saj ga lahko oblečem tudi kot nevpadljiv črni puli pod topel pleten brezrokavnik – brez strahu, da bi bila videti nakičena :).

Day 319 butterfly Laurel Burch shirt 1Day 319 butterfly Laurel Burch shirt 2Metuljčkomer: 319/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Metuljčkomer: 192/365

V preteklih dneh je v deželi metuljev zatišje – v ospredju so namreč čeveljčki za kovačevo kobilo (čeveljčki so pravzaprav oblačila, kobila pa jaz :)). Slikice vam pokažem jutri, danes postavljam na ogled le najnovejšega metuljčka.

Moram priznati, da je tale moj najljubši do sedaj – seveda zaradi posebnega blaga Laurel Burch, ki ima v moji ustvarjalni sobici častno mesto. V blago in metulje te vsestranske umetnice sem zaljubljena najmanj do ušes:). Energija njenih barv je neverjetna :).

Metuljčkomer: 192/365

Trenutno stanje duha: And I think to myself … what a wonderful world … 🙂

Bolj fensi :)

Obožujem torbice. Čeprav so že kar nekaj časa na prioritetnem seznamu daaaleč za ustvarjalnim materialom, jih imam še vedno kar nekaj iz mojega prejšnjega, bolj “stilsko obarvanega” obdobja. Seveda v mojih priljubljenih barvah – oranžni, rdeči, roza, pinki, modri, turkizni, celo srebrni ter zlati. Še vedno imam nekaj torbic, ki sem jih naredila sama, a so vse bolj mini in premajhne za vsebino polovice omare, ki jo običajno nosim s seboj :).

Pred časom sem dobila majhno reklamno platneno torbico, takšno ki se dobro razume predvsem s športnimi oblačili. Danes sem z metulji prekrila reklamni napis, ki me sicer prej niti ni tako motil (navsezadnje sem le delala reklamo firmi, ki posredno skrbi za mojo plačo), pa vendar mi je zdaj veliko bolj všeč. S črnim blagom sem prešila tudi nekaj sivih delčkov torbice, tako da sedaj deluje nekako bolj fensi :).

Za aplikacije sem uporabila blago Laurel Burch, enega mojih naljubših – metuljčki so čudoviti, barve pa za znoret super kombinirane :).

Metuljčkomer: 89/365

Trenutno stanje duha: Pestro 🙂

Metulj z zgodbo :)

Moj današnji projekt je etui za zvezek, v katerem hranim ideje. Del zapisov in risb bo zaživel v prihodnosti, nekatere bodo za vedno ostale le na papirju. Ker gre za zame prav posebno stvar, sem želela dodati metulje z zgodbo.

Za metulji se skriva zgodba Laurel Burch (31.12.1945 –13.9.2007), ameriške umetnice, oblikovalke in poslovne ženske. Njena življenjska zgodba se me je dotaknila ravno tako kot so se me dotaknile njene čudovite slike, polne domišljije, strasti in svetlobe. Laurel se je celo življenje borila z zelo težko boleznijo, osteopetrozo, zaradi zapletov je tudi umrla. Gre za redko dedno bolezen, ki jo spremlja nenormalna gostota kosti in krhkost. Njene kosti  so se zlomile že ob najmanjšem pritisku, včasih kar sredi hoje. V enem izmed intervjujev je povedala, da se je njena čeljust zlomila dvakrat, prvič zaradi zehanja, drugič sredi žvečenja hrane.

Kljub temu, da je velik del življenja preživela v hudih bolečinah, imela več kot 100 zlomov, je svojo bolezen opisala kot DAR. Čeprav je bilo njeno telo krhko skoraj kot porcelan, je bila njena notranjost povsem drugačna. A si predstavljate, kakšna notranja moč je potrebna, da lahko človek kljub bolečini najde lepoto in smisel?

Zame, ki obožujem barve, je njena umetnost balzam za dušo. Slike so eksplozija barv, kričijo od pozitivne energije, v njih je nekaj otroško nedolžnega in veselega, hkrati pa odseva nekaj globljega in večnega. Ko gledam njene slike, se ne morem znebiti občutka, da je potrebovala umetnost za ravnovesje v svoji bolečini, za moč v njeni krhkosti.

Laurel je odšla od doma pri 14-ih letih, le z oblačili v papirnati vrečki. Preživljala se je s kuhanjem, čiščenjem in varstom otrok. Njena umetniška pot se je začela pri 20-ih letih, ko je kot mati samohranilka za preživetje izdelovala nakit iz stare kovine, ki jo je našla na odpadu in nato na stari kuhinjski ponvi s kladivom preoblikovala. Nakit je zbudil zanimanje okolice, kasneje je začela tudi slikati. Bila je samouk, dokončala ni niti srednje šole.

Njeni najpogosteje uporabljeni motivi konjev, mačk in metuljev krasijo ogromno različnih izdelkov – od torbic, šalov, nakita, majic, šalčk za kavo in na moje veliko veselje, tudi blaga. Aplikacijo za etui sem izdelala iz MMM koščka blaga z njenim podpisom.

Za konec pa še nekaj njenih misli, ki jih ne bom prevajala, ker bi s tem izgubila del lepote besed:

  • “I refuse to have anything in my life that I can’t turn around into something magical and beautiful. I just refuse.”
  • “Art is a universal language, and through imagery that is understood and recognized by all people everywhere, I believe that we can share the grace of birds in flight, feel the warmth of friendships, explore the exquisite beauty and mysteries of the earth and savor the preciousness of life. When I design and paint, I remember that it is you, my friends and kindred spirits all over the world, who have inspired me to speak in a common language. I wish to express my deepest gratitude for your appreciation of my art and for the opportunity this has provided me to live my life with courage, purpose, and joy. Thank you for all you are and for all we are to each other.”

Metuljčkomer: 47/365

Trenutno stanje duha: 🙂