Sredi današnjega hitenja in tlačenja dnevne metuljčakaste naloge med ostale obveznosti, mi je postalo popolnoma jasno tole: če želim dodati dnevu nekaj lepih trenutkov, namesto le še ene dodatne obveznosti, bom morala marsikaj spremeniti.
Za metuljčkasto pot potrebujem boljšo organizacijo časa in seveda občasno znižanje svojih kronično vse-mora-biti-popolno standardov. Čeprav se marsičesa naučim zelo hitro, se mi zatika pri ponotranjenju nekaterih pomembnih življenjskih lekcij. Morda mi bodo ti dnevni projekti pomagali v glavo vtepli dejstvo, da ne rabim vedno vsega narediti popolno. Dovolj je že, da iz danega časa in življenjskih sestavin naredim najbolje, kar zmorem – in to imenujem uspeh.
Verižica, ki sem jo naredila včeraj, se je prijazno ponudila kot navdih in hkrati tudi kot model pozirala zraven moje današnje domače naloge – škatlice iz modrega kartona. V idealno ujemajoči barvni kombinaciji sem našla le majhen košček kartona, ampak čudežno do milimetra dovolj velik za škatlico primerne velikosti za verižico. Če mene vprašate, je to dejstvo jekleno trden dokaz, da je temu modremu koščku bilo namenjeno postati točno takšna škatlica :).
Metuljčkomer: 3/365
Trenutno stanje duha: 🙂