Metuljčkomer: 196/365

Morda postajam malce dolgočasna z obeski za ključe, ampak mene o popolnoma navdušili. Sploh sedaj, ko sem bogatejša za čudovite nove vzorčke blaga.

Čeprav majhni (v širino merijo manj kot 10cm :)), zahtevajo izredno potrpežljivost in popolnost pri izdelavi. Vsaka napakica je vidna mnogo bolj kot pri velikih izdelkih. Se imam za precej natančno šiviljo, pa vendar so tile drobni metulji stestirali vsako mojo celico – in mi pomagati zapolniti luknje v tehniki šivanja, za katere nisem niti vedela, da obstajajo :).

Metuljčkomer: 196/365

Trenutno stanje duha: Lenobno sobotno 🙂

Metuljčkomer: 192/365

V preteklih dneh je v deželi metuljev zatišje – v ospredju so namreč čeveljčki za kovačevo kobilo (čeveljčki so pravzaprav oblačila, kobila pa jaz :)). Slikice vam pokažem jutri, danes postavljam na ogled le najnovejšega metuljčka.

Moram priznati, da je tale moj najljubši do sedaj – seveda zaradi posebnega blaga Laurel Burch, ki ima v moji ustvarjalni sobici častno mesto. V blago in metulje te vsestranske umetnice sem zaljubljena najmanj do ušes:). Energija njenih barv je neverjetna :).

Metuljčkomer: 192/365

Trenutno stanje duha: And I think to myself … what a wonderful world … 🙂

Ko je pot bolj pomembna od cilja

Na začetku tega projekta sem bila bolj pozorna na številke. Čutila sem, kako dnevi izginjajo neznano kam in jih merila na ravnilu dolžine enega leta. Kot bi preverjala, na katerem odseku poti se v tistem trenutku nahajam.

Zapisi na blogu so sedaj že krepko pognali korenine v dnevno rutino in zabrisali pomen številk. Ne gre več le za projekt enega leta, ampak za projekt mojega življenja. Za nekaj, kar ne želim zgolj “prestati” in narediti kljukice, ampak za nekaj, kar želim živeti. Tudi po preteku teh 365-ih dni.

Čez nekaj dni bom zaplavala v drugo polovičko poti. Kot kaže še tu in tam vendarle opazim, kjer se nahajam :). Prvič sem začela razmišljato o tem, če bom koncu tega projekta izbrala novega. Kandidatov še ni, ampak kdo ve, kaj se bo pletlo po moji glavi takrat. Vedno bolj se zavedam besed, da je pot bolj pomembna od cilja :).

Da malce razbijem uhančkomanijo, sem se danes odločila za metuljčkast obesek za ključe – v oranžni barvi, ki jo zadnje čase kar malce zanemarjam.

Metuljčkomer: 180/365

Trenutno stanje duha: :)

Metuljčki za prav posebne punce :)

Čeprav je danes na koledarju narisan praznik, sem bila pridna kot mravljica :). Lahko bi rekla, da sem šla na izlet med metulje, barve in vzorčke – z enim samim namenov, da naredim nekaj posebnega za posebne punce :).

Prva skupinica metuljev je bila posebna želja za posebno punčko. Metuljčki bodo krasili zavese, zato sem tokrat naredila zaponke na drugem mestu kot prejšnjič (ker bi sicer viseli pijano postrani :)). Upam, da bodo novi lastnici prinesli vagončke veselja in domišljije :).

Naslednja skupinica metuljev je za drugo posebno deklinco – ko bo videla, bo takoj vedela, koga imam v mislih. Nekoga, ki vedno prinese pozitivno energijo med zapise na mojem blogu in upam, da bo pogled na vijola metulje vrnil vsaj malo te tople energije v njeno smer :).

Metuljčkomer: 165/365

Trenutno stanje duha: Brskam in iščem nove vzorčke blaga 🙂

Knjigožerka :)

Po dolgem času ponovno bolj intenzivno berem. Te dni sem se prelevila v pravo malo knjigožerko :). Začelo se je na morju, kamor sem kot običajno odnesla celo četico knjig. Žal letos malo manj skrbno izbrano kot običajno, ker me je presenetila oropana knjižnjica. Trenutno na sporedu Michael Connelly: Lov na kovanec, žal njegova zadnja knjiga, ki je še nisem prebrala in je prevedena v slovenski jezik. Obožujem njegov slog pisanja in zgodbe, ki tečejo gladko kot po maslu. Kdor zna, zna :).

Dokončala skupinico obeskov metuljev. Kaj je na vrsti jutri? Se mi niti ne sanja, čakam na trenutni navidh :).

Metuljčkomer: 161/365

Trenutno stanje duha: What’s for dinner? 😛