Svečano režem rdeči trak, ki vodi v tretji mesec projekta Prvi koraki, in čas je za mini-mini analizo :).
Ko se spominjam začetkov, tlačenja nalog v 24-urni dnevni okvir in lova na zadnje minute dneva, vidim, kako zelo sem se od takrat spremenila. Skozi celotno obdobje šolanja se (žal) nisem opremila z navado, da bi naredila domačo nalogo, preden sem se lotila prijetnih stvari. Sedaj se v polnosti zavedam bremena časovne postavitve zabave, preden opraviš svoje obveznosti. Niti zabavati se ne moreš s polnim srcem, ker lebdi nad teboj temni oblak.
Lekcije in prednosti “Dela pred zabavo” se učim z veeeliko zamudo. Življenje po tem načelu ima dve veliki prednosti. Prvič: če najprej opraviš nalogo, si lahko med delom “lajšaš muke” z razmišljanjem o vsem lepem, kar te še čaka :). Drugič: po opravljeni nalogi lahko uživaš brez slabe vesti :). Zato se vedno trudim pripraviti zapis na blogu še sredi dneva in ne čakam na večer. Za marsikoga ni vse tole nobena umetnost, zame pa je povezava teorije in prakse že skoraj magisterij iz samodiscipline ).
Seveda ne smem pozabiti na današnji mini projekt. Ko sem iskala alternativo za pšenično moko, sem odkrila kamut. Kamutova moka ima sama po sebi sladek okus in je idealna za pripravo sladic. Palačinke iz pirine in kamutove moke so slastne in puhasto rahle (sploh če dodamo še malce mineralne vode).
Običajno dodam v palačinke marmelado (marelično, gozdni sadeži), skuto, ali kakšen grešno dober čokoladni namaz (v družbi kokosa in oreškov, seveda :)). Ja, vem, v palačinkastem svetu vlada dolgčas in skrajni čas je za nove dogodivščine :). Košara v kuhinji je polna jabolk, zato sem naredila jabolčni nadev – na žlični masla dušena naribana jabolka s cimetom. Za pikico na i sem dodala na palačinke še nekaj kapljic javorjevega sirupa. Božansko, božansko, božansko, ali če uporabim besede po prvem grižljaju: “Pa kaj si ti nor, kak je to dobro!” :). Mi je bilo bolj všeč od jabolčnega zavitka, pa še s pripravo je manj dela.
Števec prvih korakov: 62/365