“Čeveljčki” tudi zame :)

Rek, da je kovačeva kobila vedno bosa, zame kar precej drži. Kdor misli, da se police v moji omari gubajo od  teže, je vsaj nekaj milj oddaljen od resnice. Sebe namreč običajno postavim na konec vrste in do tja je dolga pot :).

Danes sem naredla nekaj samo zase. Metuljčki št. 167 so mi bili tako všeč, da sem naredila vijola različico (dodala sem še verižico). Kot kaže, je moje obdobje bolj masivnega nakita mimo, trenutno me bolj navdušuje lušten & minimalističen stil.

Zaključek zgobice: “In tako je tudi tale kobila dobila svoje vijola čeveljčke”. 😀

Metuljčkomer: 169/365

Trenutno stanje duha: Pica & muvi najt 🙂

Metuljčki za prav posebne punce :)

Čeprav je danes na koledarju narisan praznik, sem bila pridna kot mravljica :). Lahko bi rekla, da sem šla na izlet med metulje, barve in vzorčke – z enim samim namenov, da naredim nekaj posebnega za posebne punce :).

Prva skupinica metuljev je bila posebna želja za posebno punčko. Metuljčki bodo krasili zavese, zato sem tokrat naredila zaponke na drugem mestu kot prejšnjič (ker bi sicer viseli pijano postrani :)). Upam, da bodo novi lastnici prinesli vagončke veselja in domišljije :).

Naslednja skupinica metuljev je za drugo posebno deklinco – ko bo videla, bo takoj vedela, koga imam v mislih. Nekoga, ki vedno prinese pozitivno energijo med zapise na mojem blogu in upam, da bo pogled na vijola metulje vrnil vsaj malo te tople energije v njeno smer :).

Metuljčkomer: 165/365

Trenutno stanje duha: Brskam in iščem nove vzorčke blaga 🙂

Cona udobja *6*

O življenju velikokrat razmišljam v zgodbah, koščke življenja oblačim v nenavadne oblike in rišem vzporednice. Če bi morala narisati cona udobja, bi ji nadela podobo masažnega bazenčka, polnega prijetno tople vode. Mmm. Predstavljajte si mizo, nekaj metrov oddaljeno od bazena. Na tej mizi so lepo zavita mavrična darila. Dvignete dlan nekaj centimetrov nad vodno gladino in zrak se vam zdi antarktično hladen. Da bi morali v teh vremenskih razmerah do mize? No way.

In kaj je pri tem slabega, če smo v toplem bazenčku? Saj nam je lepo, a ne? Seveda nam je – dokler se voda ne ohladi. Na tej točki začnemo namesto o dobrotah na mizi razmišljati le o tem, kako bi se vsaj za silo ogreli. Enako je v življenju. Če vztrajamo predolgo na enakem mestu, nam postane slej ko prej neudobno. Takrat si lahko oči zakrijemo z velikimi temnimi očali in se pretvarjamo, da se imamo čudovito – navsezadnje je topla odeja vse, kar potrebujemo. Vendar pa – naj bodo stekla še tako debela in temna, srce vedno pozna resnico. Pred njim ne moremo skriti občutkov nelagodja in hrepenenja po pisanih darilih.

Če nam uspe zapustiti bazenček dokler je voda še topla, morda celo ugotovimo, da zrak niti ni tako strašansko hladen, le naše telo je bilo pregreto zaradi predolgega poležavanja.

Lepo je imeti svoj bazen, topel in varen mehurček z zalogami sveže energije. Vendar imajo omejen rok trajanja, takrat se je potrebno pomakniti naprej in poiskati novega. Učenje vedno novih in novih stvari je zame eden od načinov pomikanja naprej – na začetku je običajno BRRR mrzlo in se zatika kot zarjavela veriga :).

Moj današnji metuljček so uhančki, ki sem jim nekako uspela podtakniti še verižico :).

Metuljčkomer: 6/365

Trenutno stanje duha: Malce hladno, ampak gre skozi 🙂